V sredo, 13. maja 1981 se je papež Janez Pavel II. v avtomobilu pripeljal na trg sv. Petra. Na tisoče romarjev ga je navdušeno pozdravljalo. Med njimi se je skrival napadalec Ali Agca. Pri sebi je nosil pištolo in čakal na svojo priložnost. Papežev avtomobil se je pripeljal v njegovo bližino. Izurjeni strelec je natančno pomeril in večkrat ustrelil. Papeža je zadel naravnost v trebuh.
Po trenutku zmede je papež omahnil. Njegov beli talar je prepojila kri. Varnostniki so ga nemudoma odpeljali v bolnišnico in aretirali njegovega napadalca. Papeževo življenje je viselo na nitki. Izgubil je veliko krvi. Srce se je ustavilo. Podelili so mu bolniško maziljenje in se odločili, da pripravijo uradno poročilo o njegovi smrti. Zdelo se je, da ni več rešitve.
Primarij bolnišnice je imel dela prost dan. Po navdihu pa se je ravno tedaj odločil, da se bo med sprehodom po mestu ustavil pri svojih bolnikih. Po njegovem nepričakovanem prihodu so ga skoraj odnesli v operacijsko sobo. Papeža so oživili in začeli z operacijo. Njegovo črevo je bilo na več mestih raztrgano. Krogla je za nekaj milimetrov zgrešila vitalne organe, kot so jetra in vranica. Ni zadela hrbtenice, ampak le križno kost. Po petih urah je bil papež kot po čudežu rešen.
Njegove prve besede javnosti so bile: "Ena roka je pritisnila na petelina, druga, materinska, je preusmerila kroglo." Papež je jasno čutil, da ga je rešila Marija. Datum njenega čudežnega posredovanja je njegove misli usmeril v Fatimo. Atentat se je namreč zgodil na obletnico njenega prvega prikazanja pastirčkom. V času okrevanja je v bolnišnici veliko premišljeval o fatimskih dogodkih. Zahteval je, naj mu prinesejo kuverto, v kateri je zapečatena tretja fatimska skrivnost. Spoznal je, da se skrivnost nanaša nanj. On sam je bil belo oblečeni škof, ki je v videnju pastirčkov padel pod sovražnimi streli. Zaobljubil se je, da bo odpotoval v Fatimo in se Mariji zahvalil, da mu je rešila življenje.
Papež Janez Pavel II. je kmalu po atentatu svojemu napadalcu sporočil, da mu odpušča. Obiskal ga je v zaporu in se z njim pogovarjal. Ali Agca ni pokazal obžalovanja nad svojim dejanjem. Čudil se je, da je papež še vedno živ. Ni in ni mogel razumeti, kako je to mogoče, saj je vendar točno nameril. Papež je njegovo začudenje takole pojasnil: "Napadalec je meril pravilno, za napad pa je izbral napačen dan. 13. maj je praznik fatimske Gospe."
Papež Janez Pavel II. je naslednje leto obiskal Fatimo. Kroglo, ki jo je Marija prestregla in mu tako rešila življenje, je dal vdelati v krono milostljivega kipa. Odslej se je čutil povezanega s fatimskimi dogodki. Večkrat je obiskal sestro Lucijo. Med njima se razvilo pristno prijateljstvo. Podaril ji je svoj rožni venec, ki je sestri Luciji veliko pomenil. Do smrti se ni ločila od njega.
Leta 2000 je papež Janez Pavel II. razglasil Frančiška in Jacinto za blažena. Istega leta je dal v javnost objaviti še tretjo fatimsko skrivnost. Vsebovala je videnje pastirčkov, v katerem je bilo napovedano preganjanje Cerkve in papeževo trpljenje. Pred objavo razlage videnja se je papež Janez Pavel II. posvetoval s sestro Lucijo, ki se je strinjala, da se videnje nanaša na pretekle dogodke, povezane s preganjanjem vere v času komunizma in atentatom na papeža. Klic k spreobrnjenju pa je namenjen tudi današnjemu in prihodnjemu času. Sporočilo fatimske Gospe je po besedah papeža Janeza Pavla II. aktualno in nujno bolj kot kdaj koli prej.
*
Sv. Janez Pavel II. je bil vse življenje globoko povezan z Marijo. Rad je obiskoval njena svetišča in ji v molitvi izročal svoja bremena, stiske in skrbi. Bil je ves njen. Po atentatu se je jasno zavedal, da je njegovo rešitev vodila njena nežna, materinska roka. Marija želi voditi tudi tvoje življenje in te kot mama obvarovati nevarnosti. Sv. Janez Pavel II. naj ti pomaga, da bo tvoje srce odprto za njena sporočila in spodbude.
NALOGA: Po zgledu sv. Janeza Pavla II. naj raste v tebi ljubezen do Marije. S to željo zmoli O, Gospa moja in dodaj vzklik: "Sv. Janez Pavel II., prosi za nas!"