Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

Kako v nas deluje skušnjava?

Ni odgovorov
s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 4 days 5 hours od tega
Pridružen: 13.01.2011

Ta težki čas naj nihče ne zlorabi za lastno korist

»V teh trenutkih vznemirjenosti, težav, bolečine, se ljudje velikokrat znajdejo pred možnostjo, da bi naredili to ali drugo stvar, veliko dobrih stvari. Nekdo pa lahko dobi tudi idejo, da bi naredil kaj ne preveč dobrega, da bi izkoristil trenutek, ga izkoristil zase, za svoj lastni dobiček. Danes prosimo, da nam Gospod vsem da pravo vest, prosojno vest, da se bomo lahko prikazali pred Bogom, ne da bi nas bilo sram.«

 

 



Homilija: Kako v nas deluje skušnjava?

»Že nekaj časa so učitelji postave in tudi veliki duhovniki bili nemirni, kajti v deželi so se dogajale čudne stvari. Najprej tale Janez, ki pa so ga na koncu pustili. Bil je prerok, tam (ob Jordanu) je krščeval, ljudje so hodili k njemu, ampak drugih posledic ni bilo. Potem je prišel ta Jezus, na katerega je pokazal Janez. In je začel delati znamenja, čudeže. Predvsem pa je govoril ljudem in ljudje so ga razumeli, ljudje so hodili za njim. In ni se vedno držal postave, kar jih je zelo vznemirjalo. 'To je revolucionar, sicer miroljuben revolucionar. K sebi pritegne ljudi, ljudje mu sledijo.' Te ideje so jih pripeljale do tega, da so se med seboj začeli pogovarjati: 'Glej, to mi ni všeč ...' In tako se je med njimi oblikovala ta tema pogovorov in tudi zaskrbljenost.

 

Nekateri so potem šli k njemu, da bi ga preizkušali, a Gospod je zanje vedno imel jasen odgovor, ki njim, učiteljem postave, ni prišel na misel. Pomislimo na tisto ženo, ki je bila sedemkrat poročena, sedemkrat vdova. 'V nebesih pa, kateremu od teh mož bo žena?' Jasno jim je odgovoril in odšli so nekoliko osramočeni zaradi njegove modrosti. In tudi ob drugih priložnostih so od njega odhajali ponižani. Ko so hoteli kamnati tisto prešuštnico in jim je Jezus na koncu rekel: 'Kdor med vami je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.' Evangelij pravi, da so odhajali, začenši od najstarejših, ponižani v tistem trenutku.

 

In vse to je samo še povečevalo pogovor med njimi: 'Nekaj moramo storiti. To tako ne gre.' Potem pa so poslali vojake, da bi ga prijeli, a ti so se vrnili in rekli: 'Nismo ga mogli prijeti, kajti ta človek govori, kakor nihče drug.' 'Kaj, tudi vi ste se pustili zavesti', so bili jezni na vojake, ker ga niso prijeli.

 

In potem, po obuditvi Lazarja, pride to, kar smo slišali danes. Veliko judov je hodilo tja, da bi videli sestri, Lazarja. Nekateri pa so šli tudi zato, da bi videli, za kaj gre. In nekateri med njimi so šli k farizejem in so jim govorili, kaj je Jezus storil. Drugi pa so verovali vanj. In ti čvekači, ki vedno živijo od tega, da prenašajo govorice, so jim šli to povedat. In v tistem trenutku, je skupina, ki so jo sestavljali učitelji postave, imela uraden zbor. 'To je zelo nevarno. Moramo sprejeti odločitev. Kaj naj naredimo? Ta človek dela mnogo znamenj – priznali so čudeže. Če mu pustimo, da s tem nadaljuje, bodo vsi verovali vanj. Nevarno je. Ljudje bodo šli za njim in se ločili od nas (ljudje sploh niso bili navezani nanje). Prišli bodo Rimljani in uničili naš tempelj in naše ljudstvo.' V vsem tem je bil del resnice, vendar ne celotne. Kajti ravnovesje z okupatorjem so voditelji že našli. Sicer so sovražili rimskega okupatorja, a politično so našli ravnovesje. Tako so govorili med seboj. Eden med njimi, Kajfa, bil je najbolj radikalen, bil je veliki duhovnik, je rekel: 'Ne zavedate se, da je za vas bolje, če eden umre za ljudstvo in ne propade ves narod.' Bil je veliki duhovnik in je predlagal: 'Odstranimo ga.' Janez pravi: 'Tega pa ni rekel sam od sebe, ampak je kot veliki duhovnik tistega leta prerokoval, da mora Kristus umreti za narod. Od tega dne je bilo torej med njimi sklenjeno, da ga usmrtijo.'

 

Bil je to proces, ki se je začel z malimi vznemirjenji v času Janeza Krstnika in se je potem končal s tem zborovanjem učiteljev postave in duhovnikov. Proces, ki je naraščal, proces, ki je bil gotov glede odločitve, ki so jo morali sprejeti, a nihče ni tega jasno rekel: 'Tega je treba odstraniti.'

 

Ta  način delovanja učiteljev postave je ravno podoba, kako v nas deluje skušnjava. Kajti za vsem tem je očitno bil hudič, ki je hotel uničiti Jezusa. Skušnjava v nas navadno deluje takole: začne z malo stvarjo, z neko željo, idejo. Ta raste, okuži druge in na koncu se upravičuje. To so trije koraki hudičeve skušnjave v nas. In tu imamo tri korake, ki jih je hudičeva skušnjava opravila v osebi učitelja postave. Začelo se je z malim, a je raslo in raslo, okužilo je vse drugo in je postalo telo. Na koncu se je upravičevalo: 'Nujno je, da eden umre za ljudstvo.' Popolno upravičenje. In vsi so šli mirno domov. Rekli so: 'To je odločitev, ki smo jo morali sprejeti.' In vsi mi, ko nas premaga skušnjava, smo mirni, kajti našli smo opravičilo za ta greh, za to grešno držo, za to življenje, ki ni v skladu z Božjo postavo.

 

Pridobiti bi si morali navado, da bi videli ta proces skušnjave v nas. Ta proces, v katerem spremenimo srce od dobrega k hudemu, ki nas pelje po poti navzdol. Stvar, ki počasi raste, raste, raste, zatem okuži druge in se na koncu upravičuje. Težko je, da bi v nas prišle skušnjave z enim sunkom. Hudič je prebrisan, zna iti po tej poti, ki je ista, po kateri se je prišlo do obsodbe Jezusa.

 

Ko se znajdemo v grehu, v padcu, moramo Gospoda prositi odpuščanje, in to je prvo, kar moramo storiti. Zatem pa se vprašati: 'Kako je prišlo do tega, da sem tam padel? Kako se je v moji duši začel ta proces? Kako je rasel? Koga sem okužil? In kako sem na koncu upravičeval padec?'

 

Jezusovo življenje je za nas vedno zgled. Stvari, ki so se zgodile Jezusu, se bodo zgodile tudi nam: skušnjave, upravičevanja, dobri ljudje, ki so ob nas in jih morda ne slišimo, in hudobni, ki se jim v trenutku skušnjave hočemo približati, da bi spodbujali rast skušnjavi. A nikoli ne pozabimo: za vsakim grehom, za vsakim padcem je vedno skušnjava, ki se začne kot majhna, ki je zrasla, ki je okužila in na koncu najdem neko opravičilo za padec. Sveti Duh naj nas razsvetli v tem notranjem zavedanju.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 4.4.2020)

 

Papež: Ta težki čas naj nihče ne izrabi za lastno korist