Sestra Rebeka mi je dala film o njihovem letošnjem "kanjedolskem" svetniku in je tudi mene navdušil. 

Jožef Moscati je bil zdravnik v italijanskem Napoliju. Nič posebnega ni bil. Starši in brat so mu že umrli, njima s sestro zapustili hišo in nekaj imetja - toliko, da je lahko v miru dokončal študij medicine in mu ni bilo treba skrbeti za preživetje. V filmu je res čudovito prikazano, kako je v vsakem trenutku služil sočloveku - naj bo to s svojim sobrim znanjem kot zdravnik, ali pa s hrano, ki jo je dal lačnim, dobro besedo, nasmehom, zdravili, ki jih je dajal in predvsem s časom, ki ga je razdajal za druge. Odpovedoval se je sebi in le daroval - v najbolj možnih življenjskih situacijah. Ob tem je čutil bolečino ozgube (smrt mladega prijatelja, odtujitev prijatelja zdravnika, ki je bil bolj ambiciozen (v smislu kariere) od njega, ločitev od zaročenke), a hkrati hodil po poti, za katero je čutil, da je prava.

Film s slovenskimi podnapisi imam in ga lahko enkrat pustim na Gradu, pa si ga lahko sposodite.