Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

'Uboge imate vedno med seboj'

Ni odgovorov
s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 2 years 42 weeks od tega
Pridružen: 13.01.2011

Papež molil za zapornike

»Mislim na zelo resen problem, ki obstaja na mnogih delih sveta. Želel bi, da danes molimo za problem prenaseljenosti v zaporih. Kjer je prenaseljenost, kjer je veliko ljudi, tam je tudi nevarnost v tej pandemiji, da na koncu pride do katastrofe. Prosimo za odgovorne, za tiste, ki morajo sprejemati odločitve, da najdejo pravo in ustvarjalno pot za rešitev tega problema.«

 



Homilija: 'Uboge imate namreč vedno med seboj'

»Ta odlomek se konča z opazko: 'Sklenili pa so veliki duhovniki umoriti tudi Lazarja, ker je mnogo Judov zaradi njega odhajalo in verovalo v Jezusa.' Prejšnji dan smo videli korake pri skušnjavi: začetno zapeljevanje, iluzija, zatem raste – drugi korak, in tretji, raste in okuži in se upravičuje. Imamo pa še en korak: gre dalje, ne ustavi se. Za te [velike duhovnike] ni bilo dovolj usmrtiti Jezusa, sedaj so hoteli umoriti tudi Lazarja, ker je bil priča življenja.

 

Danes pa bi se rad zaustavil pri eni Jezusovi besedi. Sedem dni pred veliko nočjo, nahajamo se na pragu trpljenja, Marija kontemplira. Marta je stregla, Marija pa je odprla vrata kontemplaciji, zrenju. Juda - misli na denar in misli na revne. A ne zato, ker bi mu bili reveži pomembni, ampak ker je bil tat. In ker je skrbel za denarnico, je iz nje jemal, kar se je vanjo dajalo.

 

Ta zgodba o nezvestem upravitelju je vedno aktualna, takšni vedno obstajajo, tudi na visoki ravni. Pomislimo na nekatere dobrodelne ali humanitarne organizacije, ki imajo veliko, veliko zaposlenih, ki imajo zelo obilno strukturo ljudi, in na koncu do revnih pride štirideset odstotkov sredstev, kajti šestdeset odstotkov gre za plače mnogih zaposlenih. To je način jemanja denarja revnim.

 

Odgovor pa je Jezus. In tukaj se želim zaustaviti. 'Uboge imate namreč vedno med seboj.' To je resnica: 'Uboge imate namreč vedno med seboj.' Reveži so. Veliko jih je. Je revež, ki ga mi vidimo. A to je samo majhen del. Velika večina revežev so tisti, ki jih mi ne vidimo. Skriti reveži. In mi jih ne vidimo, ker vstopamo v to kulturo brezbrižnosti, ki je pogajalska, in zanikamo: 'Ne, ne, ni jih veliko, ni jih videti. Ja, tisti primer ...' Vedno se zanika realnost revnih. A veliko jih je, veliko.

 

In tudi če ne vstopimo v to kulturo brezbrižnosti, obstaja navada, da reveže vidimo kot 'okraske' nekega mesta. Ja, obstajajo, kakor kipi; ja so, vidijo se; tista starka, ki prosi miloščino, tisti drugi tam ... A kakor da bi bilo nekaj normalnega. Del mestne okrasitve je imeti reveže. Velika večina revežev pa je žrtev ekonomskih politik, finančnih politik. Nekatere nedavne statistike takole povzemajo: veliko denarja je v rokah maloštevilnih in veliko revščine v rokah mnogih. In to je revščina mnogih ljudi, ki so žrtve strukturalne nepravičnosti svetovne ekonomije. Imamo veliko revnih, ki se sramujejo, da ne morejo priti do konca meseca. Veliko revnih srednjega sloja, ki na skrivaj hodijo na Karitas in na skrivaj prosijo, ker jih je sram. Revnih je mnogo več kot bogatih, mnogo mnogo več. Kar pravi Jezus, drži: 'Uboge imate namreč vedno med seboj.' Vendar, ali jih jaz vidim? Se zavedam te stvarnosti? Predvsem skrite stvarnosti, tistih, ki jih je sram reči, da ne pridejo do konca meseca.

 

Spominjam se, da so mi v Buenos Airesu rekli, da se je v zapuščeni tovarni, že leta prazni, naselilo kakšnih petdeset družin, kamor so prišle v zadnjih mesecih. Šel sem tja. Bile so to družine z otroki in vsaka se je naselila v en del zapuščene tovarne, da bi tam živeli. Videl sem, da je vsaka družina imela dobro pohištvo, pohištvo, ki ga ima srednji razred, imeli so televizijo. A tja so prišli zato, ker niso več mogli plačevati najemnine. Novi reveži, ki morajo zapustiti dom, ker ga ne morejo plačevati... Ta nepravičnost ekonomskih ali finančnih organizacij jih pripelje tja. In mnogo jih je, mnogo.

 

Srečali jih bomo pri poslednji sodbi. Prvo vprašanje, ki nam ga bo zastavil Jezus, bo: 'Kako si bil z reveži? Si jim dal jesti? Ko je bil v zaporu, si ga obiskal? V bolnišnici si ga obiskal? Si pomagal vdovi, siroti? Kajti tam sem bil jaz.' O tem bomo sojeni. Ne bomo sojeni po luksuzu ali potovanjih, ki jih opravimo, ali družbeni pomembnosti, ki jo imamo. Sojeni bomo po našem odnosu do revežev. Če se jaz danes ne menim za reveže, jih puščam na strani, mislim, da jih ni, se Gospod ne bo menil zame na dan sodbe. Ko Jezus pravi: 'Uboge imate namreč vedno med seboj', hoče reči: 'Jaz bom vedno z vami v revežih. Tam bom navzoč.' In to ne pomeni biti komunist. To je središče evangelija: mi bomo sojeni po tem.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 6.4.2020)

 

Papež molil za zapornike in izpostavil težko stvarnost mnogih revežev