Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

Zvestoba

Ni odgovorov
s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 4 days 4 hours od tega
Pridružen: 13.01.2011

Zvestoba

»Petrovo pridiganje na binkoštni dan je ljudi v srce zabolelo: 'Tisti, ki ste ga vi križali, je vstal.' 'Ko so to slišali, jih je v srce zabolelo in so rekli Petru in drugim apostolom: 'Bratje, kaj naj storimo?'' In Peter jim je rekel: 'Spreobrnite se. Spreobrnite se. Spremenite življenje. Vi, ki ste prejeli Božjo obljubo, in vi, ki ste se oddaljili od Božje postave k mnogim vašim stvarem, med malike, mnoge stvari..., spreobrnite se! Vrnite se k zvestobi!'

 

Spreobrniti se je: vrniti se nazaj k zvestobi. Zvestoba, tista človeška drža, ki ni zelo običajna v življenju ljudi, v našem življenju. Vedno so iluzije, ki pritegujejo pozornost, in nam se velikokrat zahoče iti za temi iluzijami. Zvestoba v dobrem in slabem času. V drugi Kroniški knjigi je odlomek, ki se me zelo dotakne. Je na začetku 12. poglavja: 'Ko si je Roboam utrdil kraljevsko oblast in postal močan, je zapustil Gospodovo postavo, in z njim ves Izrael.' Tako pravi Sveto pismo. Gre za zgodovinsko dejstvo, a je tudi univerzalno dejstvo.

 

Velikokrat, ko se čutimo gotovi, začnemo oblikovati svoje načrte in se počasi oddaljimo od Gospoda, ne ostanemo zvesti. Moja gotovost pa ni nikoli tista, ki mi jo daje Gospod. Je malik. To se je zgodilo Roboamu in Izraelovemu ljudstvu. Čutilo se je gotovo, kraljestvo je bilo utrjeno, oddaljilo se je od postave in je začelo častiti malike. Ja, lahko rečemo: 'Jaz ne poklekam pred maliki.' Ne, morda ne poklekneš, a da jih iščeš in v svojem srcu velikokrat častiš malike, to pa je res. Velikokrat. Lastna gotovost odpre vrata malikom.

 

Ampak ali je lastna gotovost kaj slabega? Ne, je milost. Biti gotovi, a biti tudi gotovi, da je Gospod z mano. Ko pa sem v gotovosti jaz v središču, se oddaljim od Gospoda kakor kralj Roboam in postanem nezvest. Zelo težko je ohraniti zvestobo. Vsa zgodovina Izraela in zatem vsa zgodovina Cerkve je polna nezvestob. Polna. Polna egoizmov, lastnih gotovosti, zaradi katerih se Božje ljudstvo oddalji od Gospoda, izgubi zvestobo, milost zvestobe. In tudi med nami, med osebami, zvestoba ni krepost, ki bi se 'dobro tržila' zagotovo. Nekdo ni zvest drugemu, drugi ... 'Spreobrnite se, vrnite se k zvestobi Gospodu!'

 

V evangeliju imamo podobo zvestobe. Tista zvesta žena, ki ni nikoli pozabila, kaj je Gospod storil zanjo. Bila je tam, zvesta, pred nemogočim, pred tragedijo. Zvestoba, ki ji daje moč, da bi bila zmožna odnesti tudi truplo. Slabotna žena, a zvesta! Podoba zvestobe te Marije iz Magdale, apostolke apostolov.

 

Prosimo danes Gospoda za milost zvestobe, da bi se zahvaljevali, ko nam On daje gotovost, nikoli mislili, da so gotovosti moje, ter vedno gledali onkraj lastnih gotovosti; za milost, da bi bili zvesti tudi pred grobovi, pred padcem mnogih iluzij. Zvestobe, ki ostaja za vedno, ni lahko ohranjati. Naj jo On, Gospod, varuje.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 14.4.2020)

 

Papež Frančišek molil za edinost v težavah. Homilijo namenil zvestobi