Ljubi Boga in svojega bližnjega

Tisti čas so farizeji slišali, da je Jezus saduceje prisilil k molku, in so se zbrali na enem kraju. Eden izmed njih, učitelj postave, ga je preizkušal z vprašanjem: »Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?« Rekel mu je: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki.« (Mt 22,34-40)

Pogovor – odnos ali ne odnos?

Današnji evangelij je v vsem čisto nadaljevanje prejšnjega. Zadnjič so Jezusa farizeji skušali ujeti v besedi z vprašanjem o davku, danes ga eden izmed njih preizkuša z vprašanjem o največji zapovedi. Ob takih držah se mi ne zdi smiselno podati se k razmišljanju o vsebini, ko pravzaprav nikogar ne zanima. Gre za nastavljanje pasti, hinavščino in pokvarjenost, ki ji ni mar za nobeno zapoved. Takšna pokvarjenost pozna samo dve besedi tj. lastna korist.

K čemu nas danes evangelij vabi? Ustavimo se še enkrat ob tem, kako pa mi pristopamo k bližnjemu, kaj je naša težava, kaj hočemo od drugega in kako to dosegamo. Ker smo v mesecu oktobru, se lahko ustavimo ob Marijini drži, ko stopa v pogovor z bližnjim in se ob njej učimo takšnega pogovora, ki pripelje tudi do pravih rezultatov.

• Prvo kar smo razmišljali že preteklo nedeljo in se kaže pri farizejih: s kakšnim namenom pristopajo do Jezusa. Vidimo, da bi se ga radi preprosto znebili. Na poti jim je. Ogroža njihove interese tj. oblast, manipulacijo, korist, absolutno svobodo in še kaj bi se našlo.

Njihov namen je torej daleč od vsebine vprašanj in nikakor ne vodi v odnos. Njihov namen odnos uničuje, pravzaprav služi uničenju bližnjega.

• Namen odraža tudi: kdo je tisti, s katerim se pogovarjajo, kdo je zanje Jezus – za koga ga imajo. Jezus je zanje tekmec, sovražnik, preprosto nekdo, ki se ga morajo znebiti.

Jezus in njegovi cilji, njegovo življenje in njegovo razmišljanje jih nikakor ne zanimajo. Zakaj? Ker se vrtijo okrog svojega interesa in ker se Jezus ne vrti okrog njih. Tako tudi podoba o drugem, takšna kakršno imajo, ne more voditi v odnos, ampak odnos ruši.

• Namen in predstava o sogovorniku določata njihovo držo do njega, ki se odraža v naslavljanju. V prejšnjem primeru smo slišali sladke besede: »Učitelj, vemo, da si resnicoljuben in v resnici učiš Božjo pot ter se ne oziraš na nikogar, ker ne gledaš na osebo.«

Večkrat so farizeji laskali Jezusu, ga naslavljali z imenitnimi izrazi, da bi poudarili njegovo dostojanstvo, a sta njihov namen in pogled nanj razkrivala zlaganost. Sladke besede, prefinjena drža, elegantna vprašanja so kakor poljub v maski in pozdrav v rokavici. Ustvarjajo dodatno razdaljo, da se ne bi »okužili« z bližnjim.

• Nazadnje pride na vrsto še vsebina pogovora. Tudi vsebina razkriva bližino ali razdaljo. Spomnimo se mogoče najbolj abstraktnega vprašanja, ki so ga nekega dne učitelji postave naslovili na Jezusa: Čigava bo žena, ker je imela sedem mož?

Če bi farizeji spraševali konkretno, bi našli konkretne odgovore, ki zahtevajo spremembo drže. Abstraktna, splošna, teoretična vprašanja ne zahtevajo ničesar. Ustvarjajo meglo, v kateri si vsak lahko misli, kar si hoče.

Spomnimo se, kako drugače pristopa k bližnjemu Marija. Ko jo angel pozdravi in ji napove, da bo spočela, ga vpraša preprosto: Kako se bo to zgodilo, ko moža ne spoznam? Ko ji dvanajstletni deček zagode in ostane v templju, ga z vso resnostjo vpraša: Zakaj si nama to storil, midva sva te v skrbeh iskala? Ko vidi stisko na svatbi reče Jezusu preprosto: Vina nimajo, ter naroči strežnikom: Karkoli vam poreče storite.

Če pogledamo po štirih preprostih točkah, kaj naj vodi pogovor, bomo videli neskončno razliko med njo in farizeji:

• Namen je pri Mariji jasen: biti odgovorna, vzeti sogovornika za res, odraža željo da izpolni božjo voljo.
• Do sogovornika ima vedno izredno spoštovanje, pa naj bo to angel, otrok ali svatje. Vedno želi videti bližnjega v globini in se mu v njej tudi približati. Vzame ga za res.
• Njena drža je preprosta, neposredna, konkretna in jasna. Ne dela v rokavicah, vsa je v odnosu, takšna kakršna je.
• Zato je tudi vsebina pogovora konkretna in jasna: spočetje, iskanje, vino.

Premagujmo vse skušnjave, ki nas vlečejo v zlaganost naših odnosov. Pot do pravega odnosa nam kaže Marija. Naj nam izprosi čistost namenov in pošteno držo do naših bližnjih.