Jezus očisti tempelj
(Mt 21,12–13; Mr 11,15–17; Lk 19,45–46)
13 Bližala se je judovska pasha in Jezus je šel v Jeruzalem. 14 V templju je našel prodajalce volov, ovc in golobov ter menjalce denarja, ki so sedeli tam. 15 In iz vrvi je spletel bič ter vse izgnal iz templja z ovcami in voli vred. Menjalcem je raztresel denar in prevrnil mize, 16 prodajalcem golobov pa rekel: »Spravite proč vse to in iz hiše mojega Očeta ne delajte tržnice!« 17 Njegovi učenci so se spomnili, da je pisano: Gorečnost za tvojo hišo me použiva. 18 Judje so mu rekli: »Kakšno znamenje nam pokažeš, ker takó delaš?« 19 Jezus jim je odgovoril in rekel: »Podrite ta tempelj in v treh dneh ga bom postavil.« 20 Judje so tedaj rekli: »Šestinštirideset let so zidali ta tempelj, ti pa ga boš postavil v treh dneh?« 21 On pa je govoril o templju svojega telesa. 22 Ko je bil obujen od mrtvih, so se njegovi učenci spomnili, da je govoril o tem, in verovali so Pismu in besedi, ki jo je rekel Jezus.
Jezus pozna vsakega človeka
23 Ko je bil med praznikom pashe v Jeruzalemu, so mnogi začeli verovati v njegovo ime, ker so videli znamenja, ki jih je delal. 24 Jezus pa se jim ni zaupal, ker je vse poznal 25 in ker ni bilo treba, da bi mu kdo pričeval o človeku; sam je namreč vedel, kaj je v človeku.
Jezusova priprava na veliko noč
Današnji evangeljski odlomek začenja z mislijo, da je Jezus prišel v Jeruzalem v času priprav na pasho, tj. judovsko veliko noč. Potem pa govori o eni najbolj nenavadnih drž božjega sina. Zelo po moško, prav nič v rokavicah, se loti čiščenja templja. A njegova nenavadno živahna drža nam ponuja priložnost za razmislek, o naši pripravi na veliko noč. Izpostavili bi tri vidike, ki nam jih prinaša evangeljski odlomek.
- 1. Ko je Jezus stopil v tempelj in videl, da nič ni na pravem mestu, je spletel bič ter vse izgnal iz templja z ovcami in voli vred. Menjalcem je raztresel denar in prevrnil mize, prodajalcem golobov pa rekel: »Spravite proč vse to in iz hiše mojega Očeta ne delajte tržnice!«
Prvič sem opazil zanimivo razliko med držo do menjalcev, prodajalcev ovac in volov ter držo do prodajalcev golobov. V čem je razlika? Ne vem, če razumem prav, ampak Jezus je pri jezi, ki se je razvnela nad nesmislom, da je iz templja človek naredil tržnico, vseeno ohranil neverjetno nežnost in rahločutnost. V kletkah so bili golobi, ki se niso mogli nikamor umakniti. Če bi prevrnil tudi kletke, bi ti po krivici trpeli nasilje. Zato se za razliko od odnosa do drugih mešetarjev s prodajalci golobov dogovori, da kletke pospravijo. Prva misel je torej – pri vsej odločnosti, naj me v pripravi na veliko noč vodi vedno nežnost! Nežnost, da ne bi nikomur, niti sebi, delal krivica. Nikoli nasilje, nikoli brezčutnost. Odločnost pa vedno, da doseže nujen cilj – očistiti zla naše življenje, naša srca, našo družbo in Cerkev. Gre za jezo, ki je odraz odločnega zavzemanja za dobro bližnjega in Boga. Tu smo pri drugem pojmu, ki nas lahko vodi v postnem času, o tem pravijo odlomek:
- 2. Njegovi učenci so se spomnili, da je pisano: Gorečnost za tvojo hišo me použiva.
- Učenci so videli v tej drži gorečnost, vnemo ali strast za božjo hišo. Jezusovim učencem je bilo razumljivo, za kaj gre. Šlo je za zavzet odnos do Nebeškega očeta in če pogledamo nekoliko globlje, je šlo tudi za njegovo ljubezen do bližnjega. Jezus ni mogel ostati hladen, ko so Judje žalili Očeta s sebično držo in osebnimi interesi. Tempelj je postal predmet koristi ozke skupine ljudi, prostor izkoriščanja že tako obubožanega ljudstva, ki poleg tega – da je moralo dajati previsoke dajatve v svetišču niso mogli najti ne miru, ne božje bližine, ne božje topline. Vse je bila ista korist, moč in denar – kakor v civilni družbi. Jezusu je bilo to nedopustno in se ni menil za posledice, ki jih bo prineslo njegovo ravnanja njemu samemu. Bog Oče je zanj vedno na prvem mestu, ta pa vedno deluje v korist človeka. Kar daje Bogu, je dar za človeka, še več, prav ljubezen do Očeta, ki ga neskončno ljubi in se ga veseli, ta ga žene k zavzetemu, gorečemu, lahko bi rekli strastnemu odnosu do bližnjega. Pa smo pri tretjem sporočilu današnjega odlomka.
-
- 3. V odlomku beremo: Jezus sam je namreč vedel, kaj je v človeku.
Ni ga preslepilo ugajanje množice ali posameznikov, prepoznal je hinavščino in isto korist, ki ga pokvarila tako prodajalce v templju kot ljudstvo, ki je prihajalo na praznik. Zunanje praznovanje velike noči je za Jezusa prazna tradicija, če ni povezano z globokim pogledom v človeško dušo, v dušo bližnjega. Zanj je praznovanje vedno praznovanje Izraelskega ljudstva, praznovanje občestva, v katerem je vsak neskončno dragocen. Zunanjemu praznovanju dodaja razsežnost globokega duhovnega pogleda. Kot dober pastir, je še posebej pozoren do najbolj ubogih, najbolj ranjenih in odrinjenih na rob. Ves čas se zavzeto ozira v globino posameznika. Tako združuje zunanje in notranje.
Odločnost in nežnost, gorečnost za Boga in bližnjega, zunanje praznovanje in globok pogled v notranji svet so tri dvojice, ki nas lahko vodijo v lepšo pripravo na veliko noč. Nobena odločnost, ne sme uničevati nežnosti do krhkega sveta v nas in okrog nas. Ne smemo biti mlačni ob zlu, ki se širi, gorečnost nas mora razjedati v prizadevanju za dobro, za Boga in človeka. Ne bo pravega praznovanja, če ne bomo gledali v globino nas samih in naših odnosov s svojimi bližnjimi.
Sprašujem se kako sam odreagiram, ko stvari niso na mestu. Priznam, da se tukaj precej neuravnotežen (se mi zdi, da je moja reakcija odvisna od dneva). Večkrat se sprašujem, kako v momentih, ko mi stvari niso všeč ali i gre kaj naživce peljati neko zdravo držo, ki pa jo še nesem dosegel. To govorim predvsem do vzgoje mojih otrok, ker priznam, da me včasih potegne lenoba in ne odreagiram na pravi očetovski način in vzamem lažjo pot, da ne bi bilo preveč naporno. Včasih pa se mi zdi, da bi rad vse porihtal in preveč težim in norim, če me ne upogajo. Rad bi po takih trenutkih postavil neko vojaško držo, ki pa me včasih dosti utrudi.
Gorazd Lapanja