Nova zapoved

Ko je šel ven, je Jezus rekel: »Zdaj je Sin človekov poveličan in Bog je poveličan v njem. Če je Bog poveličan v njem, ga bo tudi Bog poveličal v sebi; in poveličal ga bo takoj. Otroci, le malo časa bom še z vami. Iskali me boste, in kakor sem rekel Judom, zdaj pravim tudi vam: Kamor grem jaz, vi ne morete priti. Novo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj! Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj! Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen.« Jn 13,31-35

Ljubite se med seboj,

kakor sem vas jaz ljubil, je Jezusovo temeljno naročilo svojim učencem. Pravzaprav se je Bog učlovečil, da bi nas naučil ljubezni. Kako pa nas Jezus ljubi? V čem je njegova novost? Papež Frančišek govori o tej novosti, ko razlaga Jezusovo misel o novem vinu, ki ga je potrebno naliti v nove mehove. Takole pravi: Gospodova beseda, evangelij, je novo vino, ki nam je bilo dano. A da bi bili dobri kristjani, je potrebno novo obnašanje, potreben nov slog, ki zares ustreza krščanskemu slogu in ki nam ga znajo pokazati edino blagri. (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 21.1.2019). Kaj pomeni ljubiti, kakor nas je ljubil Jezus, bomo najbolje razumeli v luči blagrov: blagor ubogim, žalostnim, krotkim, lačnim in žejnim pravičnosti, preganjanim, tistim, usmiljenim, čistim v srcu in blagor tistim, ki delajo za mir. Kako bi povzeli življenjski slog v duhu blagrov v nekaj besedah?

Nova ljubezen, ki v duhu blagrov presega staro, je najprej več kot izpolnitev postave. Jezus je prišel dopolnit postavo, ne pa uničit. Nova zapoved ljubezni nas vabi, naj prestopimo prag zapovedi in prepovedi. Mogoče lahko to ponazorimo z dvema prilikama, in sicer o usmiljenem Samarijanu in o izgubljenem sinu. Duhovnik in levit sta v Jezusovih očeh povabljena, da presežeta omejenost pogleda na bližnjega, ki mu jo nalaga postava. Oba sta bila obremenjena z obredno čistostjo in urejenostjo. Hitela sta v tempelj, nista se smela umazati s krvjo. Hkrati pa v ranjenem nista videla  bližnjega, ampak umazanega grešnika. Jezus je v luči nove ljubezni, ki jo zapiše v blagrih, presegal postavo s sočutno in dejavno ljubeznijo.

Izgubljeni sin je v očeh starejšega brata zguba, zajedavec, sramota zanj in za očeta. Za Očeta je bil in ostaja ljubljeni sin. Brat se primerja in tekmuje vse življenje. Sam ni prestopil ukaza, mlajši pa še nobenega ni izpolnil. Oče se ne ozira na grehe, vidi otroka in si neskončno želi, da bi zaživel. To ga vodi v sočutje, ki nima meja. Mlajšemu sinu spet daje vse: svobodo, sinovstvo, dostojanstvo. Tega ni mogoče razumeti v logiki tehtanja in merjenja znotraj človeške pravičnosti. Jezus v luči blagrov, kakor Oče dviga izgubljene sinovi iz blata v življenje. Hkrati pa je sam kakor izgubljeni sin, ko hrepeni po svobodi, a ne zase, ampak za izgubljeno ljudstvo. Da bi pridobil svobodo za izgubljene, se odpravi na obrobje, med »svinje in trpi lakoto«.

Novi slog je preseganje končnega. Zapovedi je mogoče izpolniti znotraj merljivih okvirov. Nova ljubezen, Jezusova ljubezen pa ni več človeška. Je udejanjanje neskončne božje ljubezni. V ljubezni bi se človek po zdravi pameti v neki točki ustavil. Zato apostol Peter pravi Jezusu: »Gospod, kolikokrat naj odpustim svojemu bratu, če greši zoper mene? Do sedemkrat?« Jezus mu je dejal: »Ne pravim ti do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat. (Mt 18,21-22). Blagri so pot preseganj samega sebe, pot rasti, ki se nikoli ne konča. So šola božje ljubezni.

Še nečesa ne zmore človeška logika – iz nesmisla narediti smisel, iz križa zmago, iz smrti življenje. Ljubiti v novem slogu, ljubiti, kakor ljubi Jezus pomeni verjeti, da Bog obrača, če je človek pripravljen sprejeti njegovo voljo, ki ga pogosto vodi na križ. Ljubiti pomeni stopiti v šolo križa, odpovedi, umiranja lastni volji, sprejemanja sramote in ponižanja. To je pot, o kateri govorijo blagri, to je nov slog Jezusovih učencev.

Vse to pa zato, da bi človek presegal samega sebe in vstopal iz svoje človeške omejenosti v božjo neskončnost. Jezusova novost ljubezni je torej zgrajena na zazrtosti v neskončno. Je hrepenenje po božjem kraljestvu, ki v porodnih bolečinah pričakuje, da se uresniči.

Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil, pomeni torej ljubiti v duhu blagrov:

-        s sočutno ljubeznijo, ki presega postavo,

-        v neprestanem preseganju samega sebe,

-        v umiranju sebi,

-        v hrepenenju, da bo ljubezen ljubljena.

Jezusovo povabilo je za pogumne.