Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

v06 Ljubiti pomeni držati se besede

5 odgovorov [Zadnja objava]
Ned, 26/05/2019 - 19:42
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 2 years 31 weeks od tega
Pridružen: 10.01.2011

Jezus obljubi Svetega Duh

Jezus je odgovoril in mu rekel: »Če me kdo ljubi, se bo držal moje besede in moj Oče ga bo ljubil. Prišla bova k njemu in prebivala pri njem. Kdor me ne ljubi, se ne drži mojih besed; in beseda, ki jo slišite, ni moja, ampak od Očeta, ki me je poslal. To sem vam povedal med tem, ko še ostajam pri vas. Tolažnik pa, Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu, on vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal. Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši. Slišali ste, da sem vam rekel: ›Odhajam in pridem k vam.‹ Če bi me ljubili, bi se razveselili, da grem k Očetu, saj je Oče večji od mene. In zdaj sem vam povedal, preden se zgodi, da boste verovali, ko se zgodi. Jn 14,23-31

 


 

Če me kdo ljubi, se bo držal moje besede

Zanimivo, da Jezus ljubezen povezuje z izpolnjevanjem zapovedi, ali pa preprosto kot smo slišali danes z držanjem besede. »Če me kdo ljubi,« pravi: »se bo držal moje besede«. Danes pri vzgoji radi razmišljamo, da izpolnjevanje pravil ni ravno izraz ljubezni. Izpolnjevanje pravil razumemo kot nujo, nesvobodo ipd. Le kar nekdo svobodno izbira ali čuti je lahko izraz ljubezni. Tako pogosto sklenemo, da je bolje ne ukazovati oz. zapovedovati, ampak naj človek sam pokaže, kaj hoče oz. koliko mu je do nečesa. Tako najbrž največkrat ne dosežemo prav dosti. Stvari niso narejene ne iz zapovedi, ne iz ljubezni.

Jezus se ne boji govoriti, da se ljubezen kaže tako z izpolnjevanjem zapovedi kot z držanjem besede. »Če me ljubite se boste držali mojih zapovedi« in nadaljuje: »Če me kdo ljubi se bo držal moje besede«. Zakaj tako? Verjetno manjka naši logiki pomembno dopolnilo, ki ga najdemo v današnjem evangeliju. Jezus pravi: »Beseda, ki jo slišite, ni moja, ampak od Očeta, ki me je poslal.« Jezus, ki kot Bog ne potrebuje kritja za svojo besedo ali zapoved, se vendarle sklicuje na Očeta. Tako nam pove, da tega ne dala zaradi sebe, ampak iz popolnega zaupanja Očetu, iz ljubezni do njega. S tem nam kaže na vrednost vsake besede ali ukaza. Vse ima vrednost v Očetu, v Bogu. Ljubiti je mogoče, če bomo iskali besedo, ki temelji v Bogu, če bo delal vsak, kar mu paše ni mogoče niti priti skupaj niti ljubiti. Tako lahko razumemo prvo nalog ljubezni – iskati temelj zanjo v Očetu oz. v izpolnjevanju Očetove volje.


Drugo, kar lahko spoznamo ob poudarku o ljubezni, ki sloni na besedi je, da Jezus vidi ljubezen mogočo le, če besedo vzamemo zelo za res. Beseda ni nekaj, kar se izpolni ali ne. Beseda ni nekaj, kar lahko slišim ali ne. Beseda, je Bog in Bog je beseda, med ljudmi pa pomeni, beseda je človek in človek je beseda. Če vzamem za res besedo vzamem za res tako človeka kot Boga, če ne, ne jemljem za res niti enega niti drugega. Ljubiti pomeni vzeti besedo za res.

V Jezusovi besedi: »Prišla bova k njemu in prebivala pri njem.« vidim naslednjo simboliko ljubezni. Ljubezen je za Jezusa ustvarjanje prostora za srečanje, dialog in sobivanje. Kjer je ljubezen, je vedno prostor, da drugi vstopi v odnos in v njem prebiva.

Potem Jezus pravi učencem, naj se ne vznemirjajo. Če ga ljubijo, se bodo veselili, da odhaja k Očetu. Ljubezen prinaša mir in veselje. Daje možnost, da se umirimo povsod, v vsaki situaciji, v vsakem položaju. Kjer ni miru, smo pozabili na božjo ljubezen, ampak gradimo na lastni moči. Če se ne moremo umiriti je najbrž znamenje, da smo pozabili na Boga, da ga ne spustimo blizu in ne verjamemo, da lahko vstopa med nas in med nami prebiva.

Nazadnje Jezus govori tudi o Tolažniku, ki ga bo poslal. Iz tega lahko razumemo, da bo tisti, ki ga ljubi doživljal tudi stisko, trpljenje, preganjanje. Ljubezen je namreč vedno tudi križana. Ni ljubezni brez križa, zato nas Jezus opogumlja, da bo Tolažnik prišel. Držati se zapovedi pomeni torej, sprejemati tudi križ, ki ga zvestoba v besedi od nas zahteva.


Če smo torej preteklo nedeljo razmišljali, da pomeni ostati v Jezusovi ljubezni živeti iz blagrov, pa danes lahko rečemo, da ljubiti pomeni držati besedo, kar lahko razumemo kot:

-          vzeti besedo za res in v odnosih vedno iskati Očetovo voljo, ne svoje

-          ustvarjati prostor za srečanje, dialog in sobivanje,

-          najti resničen mir in veselje,

-          sprejemati križ, ki ga zvestoba besedi zahteva, hkrati pa prinaša tudi tolažbo.

Ljubimo torej z vsem srcem in vzemimo besedo za res!

Zgoraj
Pon, 27/05/2019 - 11:17
#1
Janja Kobal
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 4 years 42 weeks od tega
Pridružen: 02.02.2019
V tej pridigi me je najbolj nagovorilo: "Če se ne moremo umiriti je najbrž znamenje, da smo pozabili na Boga, da ga ne spustimo blizu in ne verjamemo, da lahko vstopa med nas in med nami prebiva."
Sploh ko pride čas izpitov sem velikokrat nemirna in si res želim, da bi se zmogla umiriti. Ko gledam nazaj mi je to včasih uspelo, drugič ne. In res, takrat ko sem uspela bit mirna, sem se lažje skoncentrirala in tudi verjela, da se bo vse odvilo kot se more. Potem pa pride skušnjava in se neham naslanjati na Boga in zaupati samo sebi, se vdajati občutkom, da ne bo šlo, in dvomom. Takrat tudi miru ni več in čeprav se prepričujem, da zmorem, ni to to. In razmišljam, zakaj je tako težko potem sprejeti ta mir od Boga? Zakaj vztrajati pri svojem. In mislim, da je odgovor v tem, da moram predati svojo vizijo in pričakovanja in vse postaviti pod vprašaj, da ni vse odvisno od mene in mi je res težko vztrajati v tem, da spustim ene stvari iz rok in se jih ne oklepam. To se potem kaže v tem, da se ne obrnem na Boga niti na bližnjega in vztrajam sama pri sebi s svojim planom, ki se potem še najverjetneje ne uresniči ...

Tukaj sem in bi rada to izpitno izpeljala drugače.
Zgoraj
Pon, 27/05/2019 - 12:32
#2
Andreja
Slika za %user
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 3 years 45 weeks od tega
Pridružen: 10.01.2011
V tokratni pridigi me nagovarja misel, da danes navodil, pravil največkrat ne jemljemo kot izraz ljubezni in se potem ničesar ne držimo več:
Danes pri vzgoji radi razmišljamo, da izpolnjevanje pravil ni ravno izraz ljubezni. Izpolnjevanje pravil razumemo kot nujo, nesvobodo ipd. Le kar nekdo svobodno izbira ali čuti je lahko izraz ljubezni. Tako pogosto sklenemo, da je bolje ne ukazovati oz. zapovedovati, ampak naj človek sam pokaže, kaj hoče oz. koliko mu je do nečesa. Tako najbrž največkrat ne dosežemo prav dosti. Stvari niso narejene ne iz zapovedi, ne iz ljubezni.  
 
Sama vidim, da če opominov, ki mi jih drugi da, ne vzamem zares, jih ne premislim, pretehtam in obrnem svojega ravnanja, oz. v pogovoru iščem resnice, pomeni, da drugega ne maram. Koliko krat se mi je zgodilo, ko sem si ob opominu drugega preprosto mislila svoje in tega niti nisem delila. Kako naj bo torej taka drža izraz ljubezni?! Zato se mi pravzaprav zdi, da brez izpolnjevanja pravil, zapovedi, upoštevanja opominov, ne ljubim drugega ampak samo sebe in svoj prav. 
V skupnosti, med prijatelji vidim tudi to, da izpolnjevanje pravil, oz. uresničevanje opominov vodi v odnos. Tako se lahko pogovarjamo, delimo svoja občutja, iščemo boljšo pot. A brez da bi pravilo, opomin, navodilo vzel zares, ni v odnosu prostora za drugo, kot za svoj prav, za napuh, če ne celo za maščevalnost in jezo. Zakaj se sicer nekih dogovorov ne bi držal?
 
Še kako resnične se mi zdijo te besede v pridigi: 
Jezus vidi ljubezen mogočo le, če besedo vzamemo zelo za res. Beseda ni nekaj, kar se izpolni ali ne. Beseda ni nekaj, kar lahko slišim ali ne. Beseda, je Bog in Bog je beseda, med ljudmi pa pomeni, beseda je človek in človek je beseda. Če vzamem za res besedo vzamem za res tako človeka kot Boga, če ne, ne jemljem za res niti enega niti drugega. Ljubiti pomeni vzeti besedo za res. 

Jezus, pomagaj nam slišati in narediti to, kar drugi od nas zahteva in k čemur nas spodbuja.

"Polkicani smo, da z dejanji razodevamo božjo dobroto." Sv. Vincencij Pavelski

Zgoraj
Tor, 28/05/2019 - 21:05
#3
Tjaša
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 3 years 50 weeks od tega
Pridružen: 01.11.2011

Ljubezen prinaša mir in veselje. Daje možnost, da se umirimo povsod, v vsaki situaciji, v vsakem položaju. Kjer ni miru, smo pozabili na božjo ljubezen, ampak gradimo na lastni moči. Če se ne moremo umiriti je najbrž znamenje, da smo pozabili na Boga, da ga ne spustimo blizu in ne verjamemo, da lahko vstopa med nas in med nami prebiva.

Tako se sedaj ne morem umiriti. Preganja me, da v službi onega in onega nisem uspela narediti, da doma tega, tega in tega nisem naredila, da z drugim sem v odnosu tako tako... V miru nisem, vesela tudi ne, z Bogom pa nisva skupaj oz. jaz nisem z njim ampak s svojo močjo. 

Tudi mene zelo nagovarjajo in so resnične tele besede:


Jezus vidi ljubezen mogočo le, če besedo vzamemo zelo za res. Beseda ni nekaj, kar se izpolni ali ne. Beseda ni nekaj, kar lahko slišim ali ne. Beseda, je Bog in Bog je beseda, med ljudmi pa pomeni, beseda je človek in človek je beseda. Če vzamem za res besedo vzamem za res tako človeka kot Boga, če ne, ne jemljem za res niti enega niti drugega. Ljubiti pomeni vzeti besedo za res.                                                                                                                                                                                                                                   
Gospod, prosim te pomagaj mi spet vzpostaviti odnos s teboj in se s tvojo pomočjo umiriti.

Zgoraj
Sre, 29/05/2019 - 10:01
#4
s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 3 years 33 weeks od tega
Pridružen: 13.01.2011

Mene v pridigi najprej nagovarja tale misel:

»Jezus pravi: »Beseda, ki jo slišite, ni moja, ampak od Očeta, ki me je poslal.« Jezus, ki kot Bog ne potrebuje kritja za svojo besedo ali zapoved, se vendarle sklicuje na Očeta. Tako nam pove, da tega ne dala zaradi sebe, ampak iz popolnega zaupanja Očetu, iz ljubezni do njega. S tem nam kaže na vrednost vsake besede ali ukaza. Vse ima vrednost v Očetu, v Bogu. Ljubiti je mogoče, če bomo iskali besedo, ki temelji v Bogu, če bo delal vsak, kar mu paše ni mogoče niti priti skupaj niti ljubiti. Tako lahko razumemo prvo nalog ljubezni – iskati temelj zanjo v Očetu oz. v izpolnjevanju Očetove volje.«

To je zagotovo temelj in če ga sprejmemo, potem nam je jasno tudi, da »Beseda ni nekaj, kar se izpolni ali ne. Beseda ni nekaj, kar lahko slišim ali ne. Beseda je Bog in Bog je beseda, med ljudmi pa pomeni, beseda je človek in človek je beseda. Če vzamem za res besedo vzamem za res tako človeka kot Boga, če ne, ne jemljem za res niti enega niti drugega. Ljubiti pomeni vzeti besedo za res.«

In takšna ljubezen bo vedno ustvarjala prostor za srečanje, dialog in sobivanje. Naj nam Bog okrepi voljo zaživeti v njej!

Zgoraj
Čet, 30/05/2019 - 11:04
#5
Vesna
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 5 years 26 weeks od tega
Pridružen: 10.01.2012

"Drugo, kar lahko spoznamo ob poudarku o ljubezni, ki sloni na besedi je, da Jezus vidi ljubezen mogočo le, če besedo vzamemo zelo za res. Beseda ni nekaj, kar se izpolni ali ne. Beseda ni nekaj, kar lahko slišim ali ne. Beseda, je Bog in Bog je beseda, med ljudmi pa pomeni, beseda je človek in človek je beseda. Če vzamem za res besedo vzamem za res tako človeka kot Boga, če ne, ne jemljem za res niti enega niti drugega. Ljubiti pomeni vzeti besedo za res."


Ravno včeraj sem imela možnost izkusiti, kako zares vzamejo mojo besedo otroci. Moje vzpodbujanje naj se v tišini umijejo in pripravijo na spanje so zvenele v prazno, dokler nisem zagrozila da sicer ne bo priljubljene nadaljevanke. V trenutku so se otroci lahko ustavili in mi zastavili vprašanje:"A je to zadnje opozorilo?";). Ko so ugotovili, da ni več veliko maneverskega prostora, so se lahko v miru pripravili na spanje.
Ob tej "zmagi" mi je ostal grenak priokus. Otroci so me sicer ubogali, a mojo besedo so vzeli zares zaradi lastnih koristi, ne iz ljubezni do mame;) Nič kaj romantično, a zelo realno. Ob tem premišljujem, da sama v odnosih zelo pobodno ravnam. Če se že trudim bližnjega slišati in upoštevati, je to bolj redko iz čiste ljubezni do njega. Največkrat drugega upoštevam, da izpadem lepa ali zgolj iz strahu pred posledicami, če bi ravnala drugače. 

Verjetno tako meni kot otrokim zmanjka zavesti, da me bližnji s svojo besedo ne ogroža, ampak prinaša življenje. Da me iz smrti in zaslepljenosti vabi k rasti in v polnost življenja. Rast in odpoved pa sta križ in le če ljubezen zmorem zreti v luči križa  ne zgolj lastnega ugodja, bom lahko videla, da me bližnji opominja iz ljubezni in bom z ljubeznijo odgovarjala na njegove vzpodbude. Prosim Boga, da mi pri tem pomaga.

Zgoraj