Scegli la lingua:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

Nismo sami, Bog je z nami - Oratorij 2013

Oratorij na Mirenskem Gradu je med 8. in 13. julijem zabaval, vzgajal in osrečeval kar 150 otroških src z bližnje in daljne okolice. Otroci so spoznavali življenje blaženega Alojzija Grozdeta in se ob njem učili, da je prav vsak poklican, da se upre slabemu in si vztrajno prizadeva za dobro ter k dobremu nagovarja tudi druge.

Naključni obiskovalci Mirenskega Grada so pod lipo za cerkvijo ves teden lahko občudovali zanimivo konstrukcijo: oder v dveh nadstropjih. Mladi animatorji so na njem vsak dan prepričljivo odigrali utrinke iz Lojzetovega življenja in s tem otrokom osvetljevali lik tega mladega borca za Kristusa. Ves čas so bili prizori razpeti med dogajanjem v nebesih in dogajanjem na zemlji. Na spodnjem odru se je odvijalo Lojzetovo življenje v vseh njegovih bolečinah, mladostniških stranpoteh, iskanjih in hrepenenjih po dobrem, po Božji bližini. Angeli v zgornjem nadstropju pa so Lojzeta tiho spremljali, molili za ljudi za zemlji, jih varovali in usmerjali. Nevidno so prihajali na zemljo in otrokom razlagali, kako nas ima Bog rad in kako lepo je v nebesih.  Otroci so bili nad uprizoritvijo navdušeni in najbrž nikdar ne bodo pozabili, kako je Lojze v jezi brcnil kuro tako močno, da je poginila, kako je razbil brento, kako se je pretepal s sošolci … Nagovorilo jih je prav to, da Lojze ni bil že od malega priden in olikan fant, temveč je dober šele postajal, saj se je za dobroto resno trudil in boril. Bog mu je v teh iskanjih pošiljal na pomoč bližnje, ki so ga usmerjali in varovali. V srednji šoli se je v bojih trdno oklenil Boga in se k njemu redno zatekal v molitvi, sveti spovedi in svetem obhajilu. Njegovo življenje je zacvetelo prav v tej živi povezanosti z Bogom, ki je njegov in naš ljubeči Oče.

Simbol letošnjega oratorija je bil ogenj. Žarel je z zastave in majic animatorjev, otroci pa so se vsak dan srečevali z njim pred skupno molitvijo. Na kulisi je svetil plamen, na katerem je pisalo: Bog je ogenj, ki gori … Vsak dan so otroci skupaj z animatorji temu plamenu dodali nov plamen, na katerem je sledilo nadaljevanje misli. Šest dni in šest misli: ogenj je tako v polnosti zagorel zadnji dan. Z njegovo pomočjo so otroci spoznavali, kaj vse počne Bog v naših življenjih in na kakšne različne načine je prisoten med nami. Njegovo vlogo je še poudaril lov na skriti zaklad, kjer so otroci pri iskanju s seboj nosili baklo, torej Boga samega. Le z njegovo pomočjo so lahko rešili naloge na postajah in prejemali sporočila, ki so jih vodila naprej.   

Teden globokih spoznanj, številnih dobrih sklepov, pristnega veselja in otroškega rajanja je marsikateremu otroku prehitro minil. Mama Nataša je na zaključni prireditvi dejala: »Naš dvanajstletni sin je prav težko sprejel, da je že konec. Pravi, da bi oratorij moral trajati vsaj dva tedna!«  Da je bilo vzdušje resnično lepo so potrdili tudi voditelji: »Otroci so izredno dojemljivi in z navdušenjem sodelujejo pri molitvah, pogovorih, delavnicah, petju in igrah. Tudi animatorji so zavzeti. Imajo veliko idej in sposobnosti, kar je največ pa znajo vztrajati, tudi ko jih že pošteno načenja utrujenost.«

O letošnji temi oratorija še dodajajo: »Ob letošnji zgodbi so otroci razumeli, da svetniki niso le izbranci, ki jim je Bog od nekdaj blizu, temveč da svetniki lahko postanemo prav vsi, če se resno odločimo, sledimo Bogu in se nanj obračamo po pomoč. Prav v tem duhu smo si vsak dan dajali poguma z vzklikom Nismo sami, Bog je z nami!«