Sv. Avguštin

Kaj more biti iz tega otroka? Postal je svetnik.

V dvoje morda premalo verujemo: v kos božjega sveta, ki je v vsakem človeku, in v moč milosti.

V vsej zablodelosti je Avguštin vendarle imel plemenito srce. Potopljeni svet, ki ga je v otroških letih gradila mati Monika. Čutnost in manihejske zmote so ga premetavale. Ob velikem škofu Ambrožu se je prebudil.

A vendarle je bil potreben udarec milosti. Klic otrok s ceste: Vzemi – beri! Vzel je Sveto pismo v roke in bral: »Ne v požrešnosti in pijanosti, ne v nečistosti in nesramnosti, ampak nadenite si Gospoda Jezusa Kristusa in mesu ne strezite za poželjivost.«

Dovolj! Veliki prelom v Avguštinovem življenju. Ne pa še končna zmaga. Preteklo življenje je pustilo preveč sledov, da bi mogel v enem dnevu postati svetnik.

Postal pa je: po veliki borbi, po vztrajni molitvi in – kar je njegovo posebno prepričanje – po milosti.

Avguštin je filozof, teolog, učenjak prvega reda, umetnik, pridigar, cerkveni učitelj. A morda je Avguštin predvsem zgled in priprošnjik za vse tiste, ki se morajo boriti s svojim telesom, da v njih popolnoma zmaga milost.

Nemirno je naše srce, dokler se v tebi ne spočije, moj Bog – te besede so tolažba in pogum vsem nemirnim iskalcem večne Lepote.