Marijino rojstvo

»Rojstni dan vesoljnega veselja.« Tako je zapisal Janez Damaščan.

Cerkev v svojem bogoslužju praznuje samo tri rojstne dneve: Jezusovo, ker je Bog in človek, – Marijino, ker je brez madeža spočeta, – in Janeza Krstnika, ker je po učenju cerkvenih očetov že v materinem telesu bil oproščen izvirnega greha. Vsi drugi svetniki pa imajo svoj praznik na dan smrti, ki je dan njihovega rojstva za nebesa.

Če praznujemo rojstne dneve svojih zemskih mater, kako ne bi praznovali rojstni dan naše nebeške Matere.

Praznik je vključen v zgodovino odrešenja. Z njenim prihodom se začenja ali vsaj napoveduje nova doba. Že živi na zemlji brezmadežno bitje, ki je izvzeto iz procesije grešnikov. To bitje bo posoda večne Besede. V tej ženi se bo oblikovala človeška narava Odrešenika.

Zato je bogoslužje današnjega dne polno veselja.

Vsak Marijin praznik je dan, ko spet obnavljam svoj odnos do nje, ki je tudi meni Mati.

Nekaj otroškega pa mora biti posebej današnji dan. Saj ni treba, da kdo oprezuje za mojo pobožnostjo. Kadar sva si sama, Marija in jaz, je to čisto najin svet. V tej tihoti in skrivnosti smem biti otrok brez strahu, da bodo kalili to srečo tisti, ki jim je marijanska pobožnost odveč.

O, Gospa, o, Mati moja ...