Jezusa križajo

Vzeli so torej Jezusa. Nesel si je križ in šel ven proti kraju, imenovanemu Kraj lobanje, po hebrejsko Golgota. Tam so ga križali in z njim vred dva druga, na vsaki strani enega, v sredi pa Jezusa. Pilat je napravil tudi napis in ga postavil na križ. Napisano pa je bilo: »Jezus Nazarečan, judovski kralj.« Ta napis je bralo veliko Judov, ker je bil kraj, kjer so križali Jezusa, blizu mesta, in je bilo napisano po hebrejsko, po latinsko in po grško. Judovski véliki duhovniki so tedaj govorili Pilatu: »Ne piši: ›Judovski kralj,‹ ampak da je on rekel: ›Judovski kralj sem.‹« Pilat je odvrnil: »Kar sem napisal, sem napisal.«

Ko so vojaki križali Jezusa, so mu vzeli oblačila – razdelili so jih na štiri dele, za vsakega vojaka po en del – in suknjo. Suknja pa je bila brez šiva, od vrha scela stkana. Med seboj so se dogovorili: »Nikar je ne parajmo, ampak žrebajmo zanjo, čigava bo,« da se je tako izpolnilo Pismo, ki pravi:Razdelili so si moja oblačila in za mojo suknjo so žrebali. In vojaki so to storili. Poleg Jezusovega križa pa so stale njegova mati in sestra njegove matere, Marija Klopájeva in Marija Magdalena. Ko je Jezus videl svojo mater in zraven stoječega učenca, katerega je ljubil, je rekel materi: »Žena, glej, tvoj sin!« Potem je rekel učencu: »Glej, tvoja mati!« In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi.

Jezus umre

Nato je Jezus, ker je vedel, da je že vse izpolnjeno, in da bi se izpolnilo Pismo, rekel: »Žejen sem.« Tam je stala posoda, polna kisa. V kis namočeno gobo so nataknili na hizop in mu jo podali k ustnicam. Ko je Jezus vzel kisa, je rekel: »Izpolnjeno je.« In nagnil je glavo in izročil duha. Jn 19,16-30

Izpolnjeno je …

Kaj je izpolnjeno? Jezus je izpolnil svoj program do konca. Program, ki ga je povzel v blagrih. Pasijon je še zadnja in najbolj celovita slika Jezusove drže do življenja. Pa poglejmo, kako še v zadnjih trenutkih živi blagre.

Blagor krotkim:

Peter vzame meč in odseka služabniku uho.

Jezus pa nasprotno svojo krotkost pokaže, ko naroči Petru naj spravi meč, in ko z ljubeznijo služabniku zaceli rano, ki mu jo je povzročil Peter.

Blagor čistim v srcu:

Peter se je bal, kaj bo če prizna, da je Jezusov učenec, zato ga zataji pred Judi.

Jezus pa ničesar ne skriva in se ne pretvarja, zato pravi: »Javno sem govoril svetu.« Njegovo srce je čisto, brez kakršnega koli taktiziranja in preračunavanja. Jasen pogled, čisto srce, brez prikritih namenov, ne glede na posledice.

Blagor lačnim in žejnim pravičnosti:

Služabnik velikega duhovnika ne prenese občutka negotovosti. Ne tvega razmišljanja, kaj če se veliki duhovniki motijo. S silo si utira pot do pravičnosti, ker ne zmore nositi dvoma. Preveč naporno je nositi žejo po pravičnosti. Zaradi dvoma in teže negotovosti udari Jezusa.

Jezus ve, da je pravičen, a pravičnosti ne izsiljuje, ne beži pred lakoto in žejo po njej. Potrpežljivo čaka in nosi težo krivice. Miren in z izredno močjo pravi: »Če sem napak govoril, dokaži, da napak; če pa prav, kaj me tolčeš?« Jezus sprejme, da pravičnosti ne bo dosegel na tem svetu, na sodiščih tega svet. Za resnično pravičnost je potrebno dolgo obdobje lakote in žeje, sicer postane pravičnost nasilna.

Blagor žalostnim:

Juda je poznal samo dvoje uspeh ali smrt. Ni znal nositi teže žalosti. Zbežal je pred žalostjo in se obesil.

Peter je spoznal svoj greh in zdržal v žalosti. Razjokal se je in iskal odpuščanje pri Gospodu.

Jezus je jokal nad Jeruzalemom, mestom, ki ni spoznalo obiskanja. Lahko bi obupal, vendar vztraja do konca, da bi prepričal svet o Božji ljubezni, ki je stopila na zemljo v podobi Božjega sina.

Blagor ubogim v duhu:

Pilat hoče dokazov za Jezusovo kraljevsko dostojanstvo. Od Jezusa hoče jasno znamenje.

Jezus ne potrebuje svoje moči in oblasti. Njegova moč je v uboštvu, v zaupanju Očetu. On ne potrebuje zunanje oblasti in moči. Zato pravi: »Moje kraljestvo ni od tega sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da ne bi bil izročen Judom, toda moje kraljestvo ni od tod.«

Blagor usmiljenim:

Kako brezčutna je lahko človeška revščina! Vojaki žrebajo za suknjo pod križem umirajočega.

Jezus pa umirajoč izroči še zadnje, kar ima, svojemu učencu, ko pravi: »Glej, tvoja mati.« Ali obstaja večje usmiljenje in sočutje, kot je to, da križani izroča svojemu učencu svojo mater in materi svojega učenca.

Blagor preganjanim:

Če preganjalci popadajo na tla, ko Jezus reče: Jaz sem. Če bežijo, ko se strese zemlja. Jezusu ni potrebno bežati. On ne beži pred preganjanjem in smrtjo. Veruje, da je v smrti nov začetek.

Bog daj, da bi tudi mi zmogli kaj več tega Božjega življenja!