»Človeško življenje je vedno sveto in vedno kvalitetno.
Brez dvoma se je v današnjih dneh zaradi znanstvenega in tehničnega napredka opazno povečala možnost fizične ozdravitve. A z določenega vidika se vendarle zdi, da se je skrb za osebo zmanjšala, predvsem ko je ta trpeča, šibka in nezaščitena. Pridobitve znanosti in medicine lahko prispevajo k izboljšanju človeškega življenja v tolikšni meri, v kolikšni se ne oddaljijo od etičnih korenin teh disciplin. Zato si katoliški zdravniki tudi prizadevajo živeti svoj poklic kot človeško in duhovno poslanstvo, kot pravi laični apostolat.

Pozornost do človeškega življenja, predvsem do bolnikov, ostarelih in otrok, je tesno povezana s poslanstvom Cerkve. Ta se namreč čuti poklicana sodelovati v razpravi, ki se nanaša na človeško življenje, ter tako predstavljati svoj predlog, utemeljen na evangeliju. Kvaliteta življenja je povezana pretežno z ekonomskimi možnostmi, blagostanjem, lepoto in uživanjem fizičnega življenja, pri čemer se pozablja na ostale življenjske razsežnosti: odnosne, duhovne in verske. V luči vere in razuma je človeško življenje vedno sveto in vedno kvalitetno. Ne obstaja življenje, ki je bolj sveto od drugega. Tudi ne obstaja človeško življenje, ki je kvalitativno pomembnejše od drugega samo na podlagi sredstev, pravic ter večjih ekonomskih in družbenih priložnosti.

To tudi iščete katoliški zdravniki s svojim poklicnim načinom. Vaše delo z besedami in zgledom pričuje, da je človeško življenje vedno sveto, veljavno in nedotakljivo, in kot takšno ga je treba ljubiti, braniti in zanj skrbeti. Poklic katoliškega zdravnika, obogaten z duhom vere, je razlog več za sodelovanje s tistimi, ki kot kriterij svojega dela priznavajo dostojanstvo človeške osebe. Če vas Hipokratova prisega zavezuje, da ste vedno služabniki življenja, vas evangelij usmerja onkraj: ljubiti vedno in vsakega, predvsem ko potrebuje posebne pozornosti in oskrbo. Tako so delali člani združenja vseh sedemdeset let svojega obstoja. S ponižnostjo in zaupanjem nadaljujte to pot ter se trudite slediti statutnim namenom, ki sprejemajo nauk Cerkve na zdravstveno-moralnem področju.

Prevladujoča miselnost včasih ponuja napačno razumevanje, ko trdi, da splav pomeni pomoč ženski, da je evtanazija dejanje dostojanstva, da je znanstveni dosežek proizvesti otroka, ki je obravnavan kot pravica in ne dar, ki se ga sprejme; ali izkoriščanje človeškega življenja za laboratorijske poskuse, da bi se domnevno rešilo druga življenja. Nasprotno pa je evangeljsko sočutje tisto, ki spremlja v trenutku stiske, kot dobri Samarijan, ki je videl, začutil sočutje, se približal in konkretno pomagal. Vaše poslanstvo zdravnikov vas vsak dan postavlja v stik z mnogimi oblikami trpljenja. Spodbujam vas, da sprejmete odgovornost in kot dobri Samarijani, na poseben način poskrbite za ostarele, bolne in prizadete. Zvestoba evangeliju življenja in spoštovanju življenja kot Božjega daru, včasih zahteva pogumne izbire, ki gredo proti toku in ki lahko privedejo tudi do ugovora vesti.« (Papež Frančišek italijanskim katoliškim zdravnikom, v Vatikanu, v Avli Pavla VI., 15.11.2014)

Papež Frančišek katoliškim zdravnikom: Človeško življenje je vedno sveto in vedno kvalitetno