(Papež Frančišek ni izrekel vnaprej pripravljene pridige, ampak je zbrane raje nagovoril s spontanimi besedami v španščini, ki so bile nato simultano prevedene v angleški jezik.)

Tu sem, da bi bil z vami

»Imamo velikega duhovnika, ki lahko ima sočutje z našimi slabostmi. Jezus je kot mi. Jezus je živel kot mi in nam je enak v vsem, razen v grehu, kajti on ni bil grešnik. A da bi nam bil še bolj podoben, je prevzel nase naše grehe. O tem nam govori sveti Pavel v pismu Hebrejcem.

Jezus vedno hodi pred nami. Ko gremo preko križa, je preko tega križa pred nami šel on. Štirinajst mesecev po tajfunu Jolanda tako vemo, da se naša vera ne bo zmanjšala, ker je Jezus bil tukaj pred nami. V svojem trpljenju je vzel nase tudi vso našo bolečino. Zato nas tudi lahko razume.

Na Filipine sem se odločil priti že v dneh, ko sem iz Rima gledal katastrofo, ki se je zgodila. Tu sem, da bi bil z vami – malo pozno, a prišel sem. Prišel sem vam povedat, da je Jezus Gospod. Nikoli nas ne zapusti. Lahko sicer ugovarjamo, da nas je zapustil, ker smo izgubili mnogo stvari: dom, svoje življenje. Toda Jezus je tam, pribit na križ, in od tam nas ne zapusti. Naš Gospod joče skupaj z nami in hodi z nami v najtežjih trenutkih življenja.

Kristus razume, ker je sam vse prestal
Mnogi med vami so izgubili vse. Ne vem, kaj naj vam rečem. Toda Gospod ve, kaj vam reči. Mnogi ste Gospoda vprašali: 'Zakaj?' In Kristus je vsakomur, vsakemu srcu, odgovoril s svojim srcem na križu. Ne vem, kaj drugega naj vam rečem. Lahko le ostanem tiho in vas spremljam s svojim srcem. Glejmo Kristusa, ki razume, ker je sam šel skozi iste preizkušnje. Poleg križa je tudi njegova Mati. Kadar zelo trpimo in ne razumemo več ničesar, smo kot majhni otroci. Vse, kar lahko storimo je, da se trdno oprimemo njene roke in ji rečemo: 'Mami.' Tako kot naredi otrok, ko ga je strah.

Vabim vas, da v tišini skupaj pogledamo Kristusa na križu. On nas razume, ker je sam vse prestal. Poglejmo našo Mater, kot majhen otrok se pustimo oviti v njen plašč in ji z odprtim srcem recimo 'mama'. Zavedajmo se, da imamo mamo Marijo in starejšega brata Jezusa. Nismo sami. Tu so nato še tisti mnogi bratje, ki so v trenutkih katastrofe priskočili na pomoč. Pa tudi med seboj se lahko bolj počutimo kot bratje in sestre ravno zaradi medsebojne pomoči.

Pojdimo naprej kot bratje in sestre
To prihaja iz mojega srca. Odpustite mi, če nimam drugih besed, da bi se izrazil. Prosim vas, vedite, da vas Jezus nikoli ne zapusti. Vedite, da vas Marijina nežnost nikoli ne zapusti. Ostajajoč pod njenim plaščem in z močjo, ki izhaja iz Jezusove ljubezni na križu, pojdimo naprej in hodimo skupaj kot bratje in sestre v Gospodu.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Taclobanu, 17.1.2015)

***************

Molitev po sveti maši
»Ravnokar smo obhajali trpljenje, smrt in vstajenje Jezusa Kristusa. Jezus hodi pred nami, on je pred nami šel na pot. Spremlja nas vsakič, ko se zberemo, da bi molili in maševali. Hvala Ti, Gospod, da si z nami danes. Hvala Ti, Gospod, da z nami deliš našo bolečino. Hvala Ti, Gospod, da nam daješ to priložnost. Hvala Ti, Gospod, za tvoje veliko usmiljenje. Hvala Ti, Gospod, da si hotel biti kot eden izmed nas. Hvala Ti, Gospod, ker si nam vedno blizu, tudi v trenutkih križa. Hvala Ti, Gospod, da nam daješ upanje. Gospod, naj nam upanje ne bo nikoli odvzeto. Hvala ti, Gospod, da si se nas spomnil v najtemnejših trenutkih svojega življenja, na križu, in nam zapustil svojo Mater, tvojo Mater. Hvala Ti, Gospod, da nas nisi pustil sirote.«

Sveta maša v Taclobanu: Jezus nas nikoli ne zapusti 

Papež s sveto mašo v Manili sklenil obisk Filipinov     Papež se je srečal z očetom pokojne Kristel    

Papež Frančišek mladim: Naučimo se jokati