Razpravljajo, vendar kot bratje, ne kot sovražniki

»Sveti Duh v Cerkvi ustvarja 'premikanje', ki se na videz lahko zdi zmešnjava. Toda če je sprejeto z molitvijo in v duhu dialoga, prav nasprotno, to premikanje med kristjani vedno porodi edinost.

Odlomek iz Apostolskih del opisuje eno izmed situacij soočenja in spopada, v kateri se je znašla prva krščanska skupnost. Gre za zaključek prvega jeruzalemskega cerkvenega zbora. Ta je po nemalo trenjih določil nekaj preprostih pravil za nove spreobrnjence k evangeliju. Problem je bil v tem, da se je predhodno vnel notranji boj med 'zaprtimi' in Pavlom iz Tarza. Zaprti so predstavljali skupino kristjanov, ki so bili zelo navezani na postavo in so hoteli novim kristjanom vsiliti judovske pogoje. Pavel, apostol poganov, je taki prisili odločno nasprotoval.

Končna odločitev je bila sprejeta v slogi
Kako rešijo problem? Zberejo se in vsakdo pove svoje mnenje. Razpravljajo, toda kot bratje in ne kot sovražniki. Da bi zmagali, si ne delajo navez zunaj, ne zatečejo se k civilnim oblastem, ne ubijajo. Iščejo pot molitve in dialoga. Ti, ki so imeli ravno nasprotna stališča, se pogovorijo in se sporazumejo. To je delo Svetega Duha. Končna odločitev je bila sprejeta v slogi. Na podlagi tega je bilo napisano pismo bratom, ki so bili prej pogani. Kar je bilo zapisano v njem, je bilo sad medsebojne podelitve, ki se bistveno razlikuje od spletk in polemik nepopustljivih branilcev tradicije.

Duh je tisti, ki premika situacijo
V Cerkvi, v kateri taki problemi niso nikoli prisotni, Sveti Duh verjetno ni najbolj prisoten. Prav tako ga ni v Cerkvi, kjer se neprestano razpravlja, kjer se delajo naveze in kjer bratje drug drugega izdajajo. Duh je tisti, ki dela novosti, ki premika situacijo, da bi šli naprej, ki ustvarja nove prostore, ki spodbuja modrost, kot jo je obljubil Jezus: 'On vas bo naučil!' To premika, a je tudi tisto, kar na koncu ustvari harmonično edinost med vsemi.

'Sveti Duh je sklenil in mi z njim ...' Te besede razodevajo dušo krščanske sloge. Niso le preprost izraz dobre volje, ampak sad Duha, ki nam pomaga sporazumeti se. To pa je tudi tisto, kar nas učita to pismo in z njim prvi ekumenski koncil.

Prosimo, da bi nam Gospod Jezus vedno poslal Svetega Duha, da bi ga poslal Cerkvi in da bi Cerkev znala biti zvesta premikanju, ki ga Sveti Duh ustvarja.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 8.5.2015)

Sveti oče: Razpravljajo, toda kot bratje in ne kot sovražniki