Nikoli se ne utrudimo …
»Dan za dnem vstopamo v globino svetega leta Usmiljenja. Gospod s svojo milostjo vodi naše korake, ko prestopamo sveta vrata, in nam prihaja naproti, da bi za vedno ostal z nami, kljub našim pomanjkljivostim in našim protislovjem. Nikoli se ne utrudimo čutiti potrebo po njegovem odpuščanju. Kajti kadar smo slabotni, nas njegova bližina dela močne in nam pomaga z večjim veseljem živeti našo vero.

Kristjan je misijonar evangelija
Med usmiljenjem in poslanstvom obstaja tesna vez. Spomnimo se besed sv. Janeza Pavla II.: 'Cerkev živi pristno življenje takrat, kadar izpoveduje in oznanja usmiljenje in kadar vodi ljudi k izvirom usmiljenja.' Kot kristjani imamo to odgovornost, da smo misijonarji evangelija. Ko prejmemo lepo novico ali doživimo lepo izkušnjo, je naravno, da to želimo deliti tudi z drugimi. V sebi čutimo, da veselja, ki nam je bilo dano, ne moremo zadrževati zase; želimo ga širiti. Veselje nas spodbuja, da o njem govorimo.

Jezusovo ljubezen posredovati drugim
Enako bi moralo biti tudi takrat, ko srečamo Gospoda. Konkretno znamenje, da smo zares srečali Jezusa, je veselje, ki ga doživljamo ob tem, ko o njem govorimo drugim. Pri branju evangelija vidimo, da je to bila tudi izkušnja prvih učencev. Po prvem srečanju z Jezusom je Andrej šel in o njem takoj povedal svojemu bratu Petru (glej Jn 1,40-42). Isto je storil tudi Filip z Natanaelom (glej Jn 1,45-46). Srečati Jezusa je enako kot srečati se z njegovo ljubeznijo. Ta ljubezen nas spreminja in nas dela zmožne, da moč, ki nam jo daje, posredujemo drugim. Na nek način bi lahko rekli, da nam je na dan krsta bilo dano novo ime, dodano tistemu, ki sta nam ga dala mama in oče. To ime je Krištof, kar pomeni 'tisti, ki nosi Kristusa'. To je ime naše drže kot prinašalcev Kristusovega veselja in usmiljenja. Vsak kristjan je Krištof, je prinašalec Kristusa!

Živeti usmiljenje, biti misijonarji usmiljenja
Usmiljenje, ki ga prejemamo od Očeta, nam ni dano kot neka zasebna tolažba, ampak iz nas naredi orodja, da bi tudi drugi lahko prejeli isti dar. Med usmiljenjem in poslanstvo obstaja čudovito kroženje. To, da živimo usmiljenje, iz nas naredi misijonarje usmiljenja. Biti misijonarji pa nam omogoča vedno večjo rast v Božjem usmiljenju. Z vso resnostjo se zavedajmo, da smo kristjani, ter si prizadevajmo živeti kot verniki. Kajti samo tako se bo evangelij lahko dotaknil srca ljudi in jih odprl, da bodo lahko sprejela milost ljubezni, da bodo lahko sprejela to veliko Božje usmiljenje, ki vse sprejema.« (Papež Frančišek v katehezi med prvo splošno avdienco jubilejnega leta; na Trgu sv. Petra, 30.1.2016)

Papež začel avdience jubilejnega leta: Usmiljenje in poslanstvo