Slovesni vhod v Jeruzalem

Ko je prišel v bližino Bétfage in Betanije h gori, ki se imenuje Oljska, je poslal dva izmed učencev in jima rekel: »Pojdita v vas, ki je pred vama. Ko prideta vanjo, bosta našla privezanega oslička, na katerem še nikoli ni sedèl noben človek. Odvežita ga in odpeljita! Če vaju kdo vpraša, zakaj ga odvezujeta, recita takole: ›Gospod ga potrebuje.‹« Učenca, ki sta bila poslana, sta odšla in našla, kakor jima je povedal. Ko sta odvezovala oslička, so jima njegovi gospodarji rekli: »Zakaj odvezujeta oslička?« Rekla sta: »Gospod ga potrebuje.« In odvedla sta ga k Jezusu, vrgla na oslička svoja plašča in nanj posadila Jezusa. Ko je šel naprej, so razgrinjali svoje plašče na pot.

Ko se je že bližal pobočju Oljske gore, je začela vsa množica učencev z močnim glasom veselo hvaliti Boga za vsa mogočna dela, ki so jih videli. Govorili so: »Blagoslovljen kralj, ki prihaja v Gospodovem imenu! V nebesih mir in slava na višavah!« Nekaj farizejev iz množice mu je reklo: »Učitelj, pograjaj svoje učence.« In odvrnil jim je: »Povem vam, če ti umolknejo, bodo kamni vpili.« Lk 19,29-40

Blagoslovljen ali križan!

Današnji praznik me vedno znova izziva s svojo protislovnostjo. Isti dan poslušamo vzklike: »Blagoslovljen kralj, ki prihaja v Gospodovem imenu!« in »Križaj ga!« Kako je to mogoče? Kje je izvir takšnega protislovja. Kako je mogoče slaviti in obsoditi v isti sapi? Včasih se mi je zdelo to nekaj, kar sodi v davno preteklost. Danes te stvari doživljam zelo od blizu. Ne bi bil rad med tistimi, ki jih tako grozljivo zanaša v presojanju. Enkrat kralj, drugič zločinec. V čem tiči past? Kdaj se lahko ujamemo v takšno protislovje?

Božja beseda preteklih dni nam je nizala pripovedi o tem, kako so Judje sklenili, da bodo Jezusa umorili. Njihov sklep je bil jasen. Nihče se ni spraševal, ali so se odločili prav ali ne. Sklenili so, da ga umorijo in potem iskali priložnost. V tem vidim temelj norega početja. Gre za izbiro med dvema logikama. Ali se ravnam po tem, kar mi paše in kar trenutno presodim za koristno ali pa se vedno in povsod sprašujem, kaj od mene pričakuje Oče, Bog. Farizeji in pismouki so sebe postavili v središče vsake presoje. Vsaka stvar, ki ni šla v sklad z njihovimi predstavami, ki ni ugajala njihovim željam, je bila obsojena na propad. Nad njihovo samovoljo, ki so jo elegantno pokrivali s postavo, predpisi in običaji, ni bilo nobene višje oblasti.

Zelo drugače ravna npr. sv. Jožef, katerega god smo obhajali dan pred cvetno nedeljo. On čaka na znamenje od zgoraj. Njegova predstava je jasna – moral bi odsloviti Marijo, vendar v ljubezni čaka na božji namig. Sprašuje se, kaj hoče Bog. Zato dobi od njega jasno sporočilo. Prav tako se ravna Marija, tako naj bi se ravnal tudi vsak kristjan. Ne gre za vprašanje, kaj mi paše in kaj ne, gre za vprašanje, kaj je božja volja in kaj je resnično dobro in prav.

Ko farizeji in pismouki skupaj z ljudstvom iščejo le lastno voljo, se jim zgodi še nekaj. Za to držo se na enkrat zgodi pomemben preobrat. Hočeš nočeš, nad njimi ni več Boga! In še nekaj se zgodi. Okrog njih ni več bratov in sester, ampak ljudje, ki jih lahko pomili volji obsojajo in presojajo, prestavljajo kot figure na šahovnici. Zelo drugače je, če se jasno zavedam, da je moja naloga vedno in povsod, izpolniti Očetovo voljo. Potem je vedno in povsod nad menoj Oče, Bog! In v njem so vsi okrog mene bratje in sestre. Z njimi ni mogoče razpolagati po mili volji. Ni jih mogoče križati, ne slaviti po svoji volji.

Če to prenesemo na nedavno dramo z begunci, lahko hitro vidimo, kaj je vodilo množice. Ni nam ugajalo, da ta 'drhal' tepta našo zemljo, da se bo vrinila v bližino naših domov. Naj se jih po hitrem postopku vrne tja, kamor sodijo. Merilo? Naši strahovi in naša ogroženost,  pa mogoče še kakšne politične točke. Bog? Ne obstaja! Drugi? Ni več brat, ne sestra, je le še nepotrebno zlo. A to se nam ne dogaja le na političnem parketu, tudi naši domovi poznajo takšne drame. Naj bo veliki teden, teden, ko nas bo v vsem vodila Njegova volja, ne naša, ko bo merilo vsemu Bog, ne mi, ko bo naš bližnji resnično brat in sestra in ne ne-bodi ga treba.