Želja po oblasti ni pot, da bi postal Gospodov služabnik
»Katere so ovire, ki nam preprečujejo služiti Gospodu, in sicer služiti mu v svobodi? Veliko jih je. Želja po oblasti je ena izmed njih. Kolikokrat smo, morda pri nas doma, videli: 'Tukaj ukazujem jaz!' In kolikokrat, ne da bi to rekli, smo drugim dali čutiti, da 'ukazujem jaz', ne? To tudi pokazali, ne? Želja po oblasti ... Jezus nas je učil, da naj tisti, ki ukazuje, postane kakor nekdo, ki služi. Ali pa, če kdor želi biti prvi, naj bo služabnik vseh. Jezus preobrne vrednote posvetnosti, sveta. In ta želja po oblasti ni pot, da bi postal Gospodov služabnik, nasprotno: je ovira, ena izmed tistih ovir, za katere smo Gospoda prosili, naj jih od nas oddalji.
Biti nepošteni pomeni igrati dvojno igro
Še ena ovira, ki se dogaja tudi v življenju Cerkve, je nepoštenost. Do nje pride, kadar želi nekdo služiti Gospodu, a obenem služi tudi drugim stvarem, ki niso Gospod. Gospod nam je dejal, da noben služabnik ne more imeti dveh gospodarjev. Ali služi Bogu ali služi denarju. To nam je povedal Jezus. In to je ovira: nepoštenost. Vendar pa to ni isto, kakor biti grešnik. Vsi smo grešniki, in to obžalujemo. Toda biti nepošteni pomeni, igrati dvojno igro. Igrati na desni in na levi, igrati za Boga in igrati tudi za svet. To je ovira.
Kdor si želi oblasti in kdor je nepošten, težko služi in postane svoboden Gospodov služabnik. Te ovire odvzamejo mir in te privedejo do tistega srbenja srca, da nisi nikoli miren, ampak vedno zaskrbljen. To pa nas pripelje do življenja v tisti napetosti posvetne nečimrnosti, ko živimo zaradi videza. Koliko ljudi živi le zato, da se razkazujejo, da bi se pokazali, da bi o njih rekli, kako so dobri, zaradi slave – posvetne slave.
Smo otroci, ne sužnji
Tako ni mogoče služiti Gospodu. Zato Ga prosimo, da bi odstranil ovire, da bi se lahko vedro, tako v telesu kot duhu, svobodno posvetili služenju. Služenje Bogu je svobodno: Smo otroci, ne sužnji. Služiti Bogu v miru, z vedrino, ko On sam odstrani ovire, ki nam odvzemajo mir in vedrino, pomeni služiti mu s svobodo. Kadar pa Gospodu služimo s svobodo, čutimo tisti še globlji mir Gospodovega glasu, ki pravi: 'Pridi, pridi, dobri in zvesti služabnik.'
Vsi si želimo Gospodu služiti z dobroto in zvestobo, vendar pa potrebujemo njegovo milost: sami ne zmoremo. Zato moramo vedno prositi za to milost, da bi On odstranil ovire, da bi nam On podaril vedrino in mir v srcu, da bi mu služili svobodno: ne kakor sužnji, ampak kakor otroci.
To je svoboda v služenju. A tudi kadar je naše služenje svobodno, si moramo ponavljati, da smo preprosti služabniki. In sicer v zavesti, da sami ne zmoremo ničesar. Lahko le prosimo in poskrbimo za prostor, da On stori v nas in da nas On preoblikuje v svobodne služabnike, v otroke, ne sužnje. Naj nam Gospod pomaga odpreti srce in pustiti delovati Svetemu Duhu, da bi odstranil te ovire, predvsem željo po oblasti, ki naredi veliko slabega, in nepoštenost, dvoličnost, ko bi želeli služiti Bogu in svetu. Tako, naj nam da tisto vedrino, tisti mir, da mu lahko služimo kot svobodni otroci, ki Mu na koncu, z veliko ljubeznijo, rečejo: 'Oče, hvala, toda Ti veš: sem preprost služabnik.'« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 8.11.2016)