Scegli la lingua:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

Binkošti - Prihod in delovanje Svetega Duha

4 risposte [Ultimo messaggio]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 4 years 5 days ago
Iscritto: 10.01.2011

Prihod Svetega Duha

Ko je prišel binkoštni dan, so bili vsi zbrani na istem kraju. Nenadoma je nastal z neba šum, kot bi se bližal silovit vihar, in napolnil vso hišo, kjer so se zadrževali. Prikazali so se jim jeziki, podobni plamenom, ki so se razdelili, in nad vsakim je obstal po eden. Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati.

V Jeruzalemu so tedaj prebivali Judje, pobožni možje iz vseh narodov pod nebom. Ko se je razširil glas o tem, se je zbrala množica ljudi, ki so bili vsi iz sebe, ker jih je vsakdo slišal govoriti v svojem jeziku.

Strmeli so, se čudili in govorili: »Glejte, ali niso vsi ti, ki govorijo, Galilejci? Kako, da jih slišimo vsak v svojem materinem jeziku? Parti, Medijci in Elámci in tisti, ki prebivamo v Mezopotamiji, Judeji in Kapadokiji, v Pontu in Aziji, v Frigiji in Pamfiliji, v Egiptu in v libijskih krajih blizu Cirene, in mi iz Rima, ki se zdaj mudimo tukaj, Judje in spreobrnjenci, Krečáni in Arabci – vsi jih slišimo, kako v naših jezikih oznanjajo velika Božja dela!« Apd 2,1-11

 

Delovanje Svetega Duha

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Še veliko vam imam povedati, a zdaj ne morete nositi. Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo uvedel v vso resnico, ker ne bo govoril sam od sebe, temveč bo povedal, kar bo slišal, in oznanjal vam bo prihodnje reči. On bo mene poveličal, ker bo iz mojega jemal in vam oznanjal. Vse, kar ima Oče, je moje, zato sem vam rekel: Iz mojega jemlje in vam bo oznanjal.« Jn 15,26‑27; 16,12‑15

 

 

Prihod in delovanje Svetega Duha

 

V nedeljo pred binkošti sem razmišljal o edinosti in Jezusovi prošnji, da nas zedini. V pričakovanju binkošti se je moja misel nadaljevala takole: verjetno šele iz te edinosti lahko nastopi delovanje Svetega Duhu po nas. Razmišljal sem, da bi vse povabil k molitvi litanij Svetega Duha, ki so me v dneh pred binkošti posebej nagovorile. No, čas me je povozil, potem je prišla še bolezen in binkošti sem 'skuhan' pričakal v postelji. Zato se spet opravičujem za zamudo.

 

Muči me vprašanje delovanja Svetega Duha, kot vidite, bolezen pustimo ob strani ;). Ne dvomim v absolutno moč, sprašujem pa se, kaj je z našo učinkovitostjo, da bi to moč priklicali nad nas in naše delo v korist bližnjih. Zdi se, da nekje nekaj ne deluje. Ko je prva Cerkev molila in je apostol Peter v zaupanju spal v ječi, ga je angel rešil iz nje. Ko so apostoli prosili, jih je Bog obsipal s čudeži. Danes pa …

 

Prav na binkoštno nedeljo smo brali v Koprski škofiji o imenovanju novega škofa za ordinarija. To imenovanje me prav sili k razmišljanju o delovanju Svetega Duha. Naj ga primerjam z delovanjem v prvi Cerkvi. Poglejmo: Ko so apostoli prve Cerkve po Pismih ugotovili, da mora izpraznjeno mesto Juda Iškariota zasesti nekdo drug, so izmed dveh, ki so bili ves čas z njimi, izžrebali Matija. Prepričani so bili, da jih pri tem vodi Sveti Duh in verjamem, da je resnično, kar apostolska dela poročajo o drugem dogodku na drugem mestu, ko pravijo: da je sklenil Sveti Duh in oni (apostoli) z njim. Od kod ta jasnost apostolom, da Sveti Duh deluje? Zakaj je takrat tako močno deloval, danes pa se zdi, da spi? Pa poglejmo med drugim, kaj je v poročilih od delovanju Svetega Duha ves čas prisotno? Lahko bi rekli: edinost, povezanost v molitvi, pripravljenost na darovanje za Kristusa, Resnica, odkritost ter izredna preprostost.

 

Vrnimo se k izvolitvi dvanajstega apostola in jo primerjajmo z našim imenovanjem:

Če so za zamenjavo enega od dvanajstih kamnov v prvi Cerkvi porabili nekaj trenutkov molitve in čas za vržen žreb, smo v Koprski škofiji, ki je velika za dobro moško dlan, porabili dve leti. Nazadnje so moža našli na škofiji sami.

Če so apostoli takoj povedali, kakšnega človeka iščejo, ne vem, da bi to bilo znano nam, ki smo dve leti čakali na novo vodstvo škofije.

Če so apostoli takoj javno povedali dve imeni, pri nas večina duhovnikov, kaj šele vernikov, ni vedela in še danes ne ve, o katerih imenih in kakšnem številu se sploh govori oz. se je govorilo.

In ko smo po dveh letih dočakali izvolitev, je najbolj tragično to, da komaj kdo še verjame, da je izvolitev vodil Sveti Duh. No, da ne bo pomote, sam sem trdno prepričan, da Sveti Duh vodi Cerkev. Žal verjetno pogosto mimo mnogih naših tako zelo človeških korakov.

 

Če pogledam zelo preprosto, po domače, bi isti rezultat lahko dobili prav tako hitro kot prva Cerkev. Potrebno bi bilo nekaj moškega poguma in jasne misli. Vprašanje, če bi bilo to že v božjem duhu. Da bi bilo resnično v Svetem Duhu, si mislim, da bi se morali JAVNO ZEDINITI glede tega, kakšne kvalitete iščemo in pri kom jih prepoznavamo. Menim, da bi v takšni debati lahko popolnoma pozabili na zunanjega sovražnika in vsemogoče teme, ki trenutno zaposlujejo večji del Cerkve v Sloveniji. Več kot preveč dela bi nas čakalo, mar ne?

 

Jezus je pred trpljenjem učence pozval k edinosti. Povedal jim je, da se bodo morali prepustiti Svetemu Duhu, če bodo hoteli zaživeti v Resnici. Ko so skupaj molili in se v srcih že scela odločili za življenje v Kristusu, je On, ki je odšel, poslal Njega, ki ga je pred tem obljubljal. V moči Svetega Duha, potrjeni z njegovo močjo, so bili kakor bakle vržene v suho pokrajino. Niso požgali, ampak razžarili vse, kar je hotelo videti moč Ognja z višave. Tisti, ki je prišel, da vrže ogenj na zemljo, je pripravil nje, da so ga ponesli po svetu.

 

Pa mi? Naj se vrnem k moji prvi misli, da bi pozval k molitvi litanij Svetega Duha. Vprašal sem se:

-          za kaj pa bi prosili, kar bi bilo hkrati v Njegovem imenu,

-          v čem pa smo resnično edini,

-          ali smo resnično pripravljen dati življenje za Gospoda,

-          ali je tudi nam življenje Kristus in smrt dobiček, kot pravi apostol Pavel,

-          ali bi se kdo od nas res raje hvalil s svojimi slabostmi kot pa kitil s tujim perjem?

Pomislil sem. Ne, naprej bo potrebno garati za: edinost, povezanost v molitvi, pripravljenost na darovanje za Kristusa, Resnico, odkritost ter izredno preprostost. Ko bo Bog po Svetem Duhu iz ostanka naredil živo občestvo, bo to občestvo molilo in izmolilo čudeže. Sedaj pa je verjetno čas molka, mogoče čas Kristusovega križa in pokopa. Vztrajajmo, da bomo v Resnici dočakali tudi binkošti.

milena
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 6 years 28 weeks ago
Iscritto: 13.01.2011

Peter in vsi, pozdrav. Ob binkoštih in tvoji primerjavi ravnanja Cerkve na Slovenskem in prve Cerkve vidim, da današnji čas pač ni čas hitrih odločitev. Če pogledam našo skupnost, tako imenujem vse prostovoljce, ne le skupnost Betlehem, iščemo skupno resnico dolgo in vztrajno. Ne odloči se posameznik, ti, Peter ali pa dnevni vodja ali Urška in Simon kot vodji ali Nuša, Simona, Andreja kot odgovorne za posamična področja, temveč oblikujemo posamične programe vsi skupno, iščemo skupno resnico. In programi rastejo in uspevajo med nami, ker se vsak čuti sprejetega in vidi del svoje odločitve v uresničevanju skupne odločitve, skupne Resnice.

Če bi ravnali po praksi prve Cerkve, bi Peter odločil in nam bi Sveti Duh dal vedeti, da je to bilo v Svetem Duhu. Ne bi bilo skupnih sestankov, čakali bi samo odločitve. Po moje je oblika delovanja Svetega Duha danes pač drugačna. Vsak izmed nas je napolnjen (bolj ali manj) s Svetim Duhom in, ko se povežemo, skupaj iščemo, odpremo pot njegovemu delovanju. Sveti Duh veje, kjer hoče. Po moje so tudi oblike po Gospodovi volji, prilagojene današnjemu človeku (ki vidi najprej svoje pravice, potem šele svoje obveznosti, šele na tretjem mestu so drugi).

 

Vse to pa ni v nasprotju z naročilom medsebojne ljubezni, naj ljubimo svoje bližnje, kakor sami sebe. Razumem, da moram najprej sebe ljubiti, potem šele drugega. Če vidim najprej sebe, v resnici, potem se lahko obrnem k drugemu in ga gledam in ravnam v odnosu z njim v resnici, z ljubeznijo.

 

 

 

Andreja
foto di Andreja
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 5 years 14 weeks ago
Iscritto: 10.01.2011

Tokratna pridiga je kar zahtevna. Kljub vsemu mi ostaja tole:

- Za kaj bi porsili, da bi bilo v skladu z božjo boljo? Zdi se mi, da je odgovor v temu, da bi bili med seboj povezani in da bi iskali resnico.

 

Meni pa se zatakne pri tem, ali sem resničo pripravljena dati življenje za Gospoda in ali mi je Kristus res največji zaklad in ali se res želim hvaliti s svojimi slabostmi? Tam nekje, je odgovor da, velikokrat pa opažam pri sebi, da je ta DA samo na ustnicah, samo v mislih, v konkretnem življenju pa ga ni, ampak je tam kup lenobe in iskanja lažjih poti.

 

Pot, ki pa nam jo Jezus kaže, je v trpljenju, povezanosti, iskanju resnice, preprostosti, potrpežljivosti, neskončnem zaupanju, molku ...

 

Kljub moji lenobi, si želim po tej poti, da bi nekega dne bila deležna darov Svetega Duha.

 

Zadnje čase prosim predvsem za to, da bi slišala Svetega Duha in bila odprta za njegove spodbude.

 

"Polkicani smo, da z dejanji razodevamo božjo dobroto." Sv. Vincencij Pavelski

marjana
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 7 years 11 weeks ago
Iscritto: 10.01.2011

Tudi jaz sem se že večkrat spraševala, kako so apostoli tako čutili in razumeli Svetega Duha. Pripovedi v Svetem pismu se mi včasih zdijo kot pravljica:

- namenili so se tja in tja, a ker jim je Sveti Duh branil, da bi tam oznanjali, so šli dalje,

- Sveti Duh govori Pavlu, da ga čakajo vezi in stiske,

- apostoli pravijo, da je Sveti Duh sklenil in oni z njim, da skupnosti v Antiohiji ne bodo nalagali večjih bremen kot tista, ki so nujna ...

 

Zgleda tako preprosto in jasno. Ne znam si niti predstavljati kakšna predanost in trdnost v molitvi je vladala v takratni skupnosti. Na misel mi hodi samo to, kako se pri nas vse hitro zakomplicira. Če je kje kakšen, ki veliko moli in izgleda predan, je že sumljiv, človek si ob tem misli svoje ... Stalno neka nezaupljivost in laž. Ta jasnost v prvi skupnosti me prav fascinira. Zbranost in ne zmeda. Učinkovitost in ne slepomišenje.

 

No, zdaj imam za razmišljat naprej ... O moji molitvi, preprostosti, zvestobi Resnici. Bog da razumeti marsikaj, to vedno bolj trdno verjamem.

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 5 years 2 weeks ago
Iscritto: 13.01.2011

V naši skupnosti smo se na binkošti pripravljale tudi tako, da smo vsak dan ob šmarničnem branju prebrale še odlomek iz knjige p. Raniera Cantalamesse »Sveti Duh in binkošti«. Meni se zdi zelo močno to branje. Mogoče komu tale povezava vzbudi željo, da bo segel tudi po knjigi:

http://www.kapucini.si/bikosti-b-binkosti-in-babilon

 

Sicer pa me je na binkošti v Božji besedi najbolj nagovorilo drugo berilo, kje apostol Pavel Galačanom tako preprosto pove: »Žívite v Duhu in nikakor ne boste stregli poželenju mesa... Sicer pa so dela mesa očitna. To so: nečistovanje, nečistost, razuzdanost, malikovanje, čaranje, sovraštva, prepirljivost, ljubosumnost, jeze, častihlepnosti, razprtije, strankarstva, nevoščljivosti, pijančevanja, žretja in kar je še takega... Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje... Če živimo po Duhu, tudi delajmo po Duhu.”

 

Ko bi se vsak večer ustavila samo ob tej Božji besedi in ji pustila, da me sooči z resnico o tem, komu sem se pustila čez dan voditi – Svetemu Duhu ali njegovemu nasprotniku, bi se moralo marsikaj spremeniti…

 

V pridigi me pa najbolj nagovarja spodbuda k edinosti in preprostosti, ki je pa spet ni mogoče zaživeti brez Svetega Duha. On je Edinost in Preprostost sama. In edinost med nami je poleg ljubezni gotovo največji sad Njegovega delovanja. Ob tem sem se spomnila ene misli iz predavanj, ki sem jih pred kratkim poslušala v Rimu in se me je zelo dotaknila: “Če bi bila na svetu vsaj dva človeka, ki bi bila sposobna sama zaživeti popolno edinost v ljubezni, potem je Kristus zaman umrl, ker bi bila ta dva dokaz, da smo ljudje tega zmožni sami. Pa nismo! To ni v naši moči! Zato je prišel med nas Božji Sin in svobodno sprejel nase veliko noč in je s trpljenjem in smrtjo plačal ceno za našo edinost. Kako goreče je pri zadnji večerji prosil Očeta, da bi bili eno, da bo svet veroval…”

 

Sveti Duh, napolni nas, da obrodimo Tvoje sadove in v njih zaživimo edinost!