»Dragi bratje in sestre, dober dan!

Jezusov govor v prilikah, vsebuje jih sedem v trinajstem poglavju Matejevega evangelija, se danes zaključi s tremi podobami: s skritim zakladom (v. 44), z dragocenim biserom (v. 45-46) in ribjo mrežo (v. 47-48).

Skriti zaklad in dragoceni biser
Ustavil sem bom pri prvih dveh, ker poudarita odločitev protagonistov prodati vse, da dobita to, kar sta odkrila. V prvem primeru gre za kmeta, ki je slučajno naletel na skriti zaklad na njivi, kjer je delal. Ker njiva ni njegova, jo mora kupiti, da bo lahko imel zaklad. Torej se je odločil, da bo tvegal vse svoje imetje, da ne bo izgubil zares izjemo priložnost. V drugem primeru je trgovec z dragocenimi biseri, ki je kot izreden poznavalec odkril biser izredne vrednosti. Tudi on se je odločil, da bo vse stavil na ta biser, tako da bo prodal vse druge.

Iskanje in žrtev
Ti podobi poudarita dve značilnosti, kako priti do Božjega kraljestva: iskanje in žrtev. Res je, da je Božje kraljestvo ponujeno vsem, je dar, je milost, vendar ni na razpolago na srebrnem krožniku, zahteva dinamičnost, saj gre za iskanje, hojo in prizadevanje. Drža iskanja je bistveni pogoj, da se nekaj najde. Potrebno je, da srce gori v želji za dosego dragocene dobrine, torej za Božje kraljestvo, navzoče po Jezusu. On je namreč skriti zaklad, On je namreč dragoceni biser. On je tisto temeljno odkritje, ki lahko prinese odločilen obrat v našem življenju tako, da ga napolni s smislom.

Tako kmet kot trgovec se pred nepričakovanim odkritjem zavedata, da sta pred enkratno priložnostjo, ki je ni za spustiti. Zato prodata vse, kar imata. Vrednotenje neprecenljive vrednosti zaklada vodi v odločitev, ki pa vsebuje tako žrtev, ločitve od stvari in odpoved. Ko sta zaklad in biser odkrita, torej, ko smo našli Gospoda, je potrebno poskrbeti, da ne bo odkritje nerodovitno, ampak bomo zanj žrtvovali vse drugo. Ne gre za to, da zaničujemo ostalo, ampak da ga podvržemo Jezusu, ki ga postavimo na prvo mesto, milost je na prvem mestu. Kristusov učenec ni tisti, ki bi ostal brez nujno potrebnega, saj je našel veliko več. Našel je namreč veselje, ki mu ga lahko da le Gospod. To je evangeljsko veselje ozdravljenih bolnikov; grešnikov, ki jim je bilo odpuščeno; razbojnika, ki so se mu odprla vrata raja.

Veselje evangelija
Veselje evangelija je napolnilo srce in življenje tistih, ki so se srečali z Jezusom. Tisti, ki se mu pustijo rešiti, so osvobojeni greha, žalosti, notranje praznine, osamljenosti. Z Jezusom Kristusom se vedno rodi in ponovno rodi veselje. Danes smo spodbujeni zreti veselje kmeta in trgovca iz prilik. To je veselje vsakega od nas, ko odkrijemo Jezusovo tolažečo bližino in prisotnost v našem življenju. Navzočnost, ki nam spremeni srce in nas odpre za potrebe in sprejem bratov in sester, še posebej najbolj slabotnih.

Molimo na priprošnjo Device Marije, da bi vsakdo od nas znal pričevati tako z besedami kot z vsakdanjimi dejanji veselje, da je našel zaklad Božjega kraljestva, torej ljubezen, ki nam jo je Oče daroval po Jezusu.« (Papež Frančišek v nagovoru pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja na Trgu sv. Petra, 30.7.2017)

Frančišek: Zrimo veselje kmeta in trgovca, ki sta našla skriti zaklad in biser, to je Jezusa