Ponižani David
»Berilo iz 2. Samuelove knjige govori o kralju Davidu (glej 2 Sam 15,13-14.30;16,5-13). David je bil 'veliki'. Premagal je Filistejca, bil je plemenite duše, saj bi dvakrat lahko ubil Savla, kar ni storil. A bil je tudi grešnik, imel je velike grehe: prešuštvo in uboj Batšebinega moža Urije. A Cerkev ga vendarle časti kot svetnika, kajti pustil je, da ga je Gospod spremenil, da mu je odpustil grehe; priznal je, da je grešnik.
O Davidovem ponižanju govori tudi današnje berilo. Davidov sin Absalom organizira proti njemu upor. V tistem trenutku David ne misli nase, ampak kako rešiti ljudstvo, tempelj, skrinjo zaveze. In zbeži, kar se lahko zdi strahopetno, a je pogumno dejanje. Jokal je, hodil s pokrito glavo in bosih nog. A David ni ponižan samo s porazom in begom, ampak tudi z žalitvijo. Med begom ga mož po imenu Simej preklinja in pravi, da je Gospod obrnil nanj vso kri Savlove hiše, na mestu katerega kraljuje. Kraljestvo je dal v roke njegovemu sinu Absalomu. 'V nesreči si, ker si krvoločnik', mu pravi. David pa ga pusti, naj preklinja, čeprav ga njegovi možje hočejo braniti. Gospod mu je naročil, naj preklinja, in morda bodo te žalitve ganile Gospodovo srce in ga bo blagoslovil, pravi David.
Ni prave ponižnosti brez ponižanja
David je šel na Oljsko goro, kar je po napoved Jezusovega vzpona na Kalvarijo, ko bo daroval svoje življenje – žalili ga bodo, ga odstranili. Kar kaže na Jezusovo ponižnost. Včasih mislimo, da ponižnost pomeni mirno hoditi, morda hoditi s sklonjeno glavo in gledati v tla. Vendar tudi prašiči hodijo s sklonjeno glavo. To ni ponižnost. To je hlinjena ponižnost, ki ne rešuje in ne varuje srca. Prav je, da razmislimo o naslednjem: ni prave ponižnosti brez ponižanja. In če nisi sposoben dopustiti, nositi na ramenih ponižanje, nisi ponižen. Pretvarjaš se, da si, a v resnici nisi.
Ponižanja prenašati v upanju
David sprejme na svoja ramena lastne grehe. David je svetnik. Jezus s svetostjo Boga je Sveti. David je grešnik. Jezus je 'grešnik', ampak z našimi grehi. Oba dva pa sta ponižana. Vedno obstaja skušnjava, da bi se borili proti tistemu, ki nas obrekuje, proti tistemu, ki nas ponižuje, zaradi katerega doživljamo sram, kakor je to bil Simej. David pa pravi: 'Ne.' Gospod pravi: 'Ne.' To ni pot. Pot je tista Jezusova, napovedana z Davidom – prenašati ponižanje. 'Morda se bo Gospod ozrl na mojo bridkost in mi bo storil dobro v zameno za kletev, ki me danes zadeva.' Prenašati ponižanja v upanju. Ponižnost ni, da se pred žalitvijo takoj začnemo opravičevati, da bi izpadli kot dobri. Če ne znaš živeti ponižanja, nisi ponižen – to je zlato pravilo.
Prosimo Gospoda za milost ponižnosti, a s ponižanji. Neka redovnica je govorila: 'Sem ponižna, a ponižana – nikoli!' Ne, ni ponižnosti brez ponižanja. Prosimo za to milost. In če je kdo dovolj pogumen, lahko – kakor nas uči sv. Ignacij – prosi Gospoda, naj mu pošlje ponižanja, da bi bil bolj podoben Gospodu.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 29.1.2018)
Papež med mašo v Domu sv. Marte: Brez ponižanja ni ponižnosti
Izšla je apostolska konstitucija papeža Frančiška Veritatis Gaudium (Veselje resnice)