V vikendu od 21. 2. – 23. 2. 2020 smo mladi iz mladinske skupine na Mirenskem Gradu preživeli prav poseben vikend. Od osnovnošolcev do študentov smo skupaj z voditelji razmišljali ob filmu Kaznilnica odrešitve (The Shawshang redemption).

Odlična zgodba in liki, s katerimi smo se hitro poistovetili, so nas vpeljali v vikend, kjer ni manjkalo dobrih pogovorov, druženja, spoznavanja, igre … Tema, ki nas je spremljala skozi razmišljanja in pogovore so bile naše SANJE – ali si upamo sanjati, kaj so naše sanje, kaj nas pri tem ovira, kako vztrajati v sanjah – iskali smo odgovore na vsa ta vprašanja, smo jih našli?

Študentje smo napisali svoje vtise:

Doživela sem tesno povezanost in dobila občutek, da sem pomembna in da moja prizadevanja in ovire niso samoumevne ter da sem lahko ponosna nase in naj vztrajam na poti. Da ne bi bili preveč obremenjeni zaradi iskanja samih sebe, smo se v soboto popoldan sprehodili do Cerja in ta čas nam je omogočal boljše spoznanje vseh udeleženih. Družabni večer je bil z igro ''V šolo nikar'' eden nepozabnih, saj sem poleg nove igre bila deležna tudi obilice smeha ter prijateljskega prerekanja. Obujanje spominov ob obrokih in prisega na spodbujanje drug drugega pri svojih sklepih se mi bodo trdno vtisnili v spomin. Naša pričakovanja, da bomo uživali, se imeli lepo, spoznavali sami sebe ter da bomo skupaj ustvarili nepozaben vikend so se res uresničila in zato lahko preprosto rečem, da mi udeležitve ni žal in komaj čakam naslednjega vikenda.

Vanessa Šuligoj

Vikend je bil sproščujoč a hkrati poln nekih spoznanj, informacij in pobud za naprej. Tema je bila zanimiva, a smo se vsi morali pošteno zamislit kje stojimo v vsaki vlogi in kaj nam in drugim to prinaša. Všeč mi je bilo, da so naša razmišljanja morala biti konkretna, morali smo poiskati konkretne primere katere smo lahko res potem razumeli, nismo samo nekaj na približno govorili. Tudi preostalo druženje je bilo zelo zabavno… vsakoletni pohod, kulinaričen sobotni večer in razne igre v mladinskih prostorih z dobro družbo. Mislim da skupna druženja v vsakem pustijo nek pozitiven vtis, tudi če bi se na začetku zaradi utrujenosti ali katerega koli drugega razloga, raje umaknili nekam na samo. Vsako leto bolj spoznavamo eden drugega in postajamo ena velika družina. 

Ines

Vikend za mlade mi je bil zelo všeč, saj smo prvič preživeli več časa skupaj in smo se lahko malo bolj spoznali. Zelo sta me nagovorila tudi film in celotna tema, kako nas najbolj osrečuje to, da ves čas upamo, razmišljamo in iščemo nove rešitve kot Andy, tudi ko vsi ostali že izgubijo upanje ali se mu odpovedo. Nagovorila me je tudi Andyjeva skrb za prijatelje, tudi za tiste, ki niso bili njegova klapa. Rad je imel vse. Od vsega mi pa najbolj ostaja to kako se Andy ni bal govorit resnico vsem, čeprav je vedel, da bo zaradi tega trpel.

Nastja Hauptman

V filmu Kaznilnica odrešitve me je najbolj nagovoril lik Andyja, kateri je ohranjal svoja hrepenenja živa, se z njimi srečeval in iskal kako bi jih uresničeval. Od skupnih pogovorov mi ostaja to, da če bom ohranjala moj notranji svet živ bom lahko zares živela. Če si bom upala tvegat in hrepenet po boljših odnosih, po tem da si bom upala biti to kar sem, se tega veselit in skupaj z drugimi iskat svoje poslanstvo. Prav tako mi je bilo lepo z mladimi skupaj razmišljat in odkrivat naše sanje in verjet v to, da se lahko nekega dne tudi uresničijo, če iščemo v skladu z božjo voljo.

Simona Stopar

V letošnjem letu sem se začela udeleževati srečanj mladinske skupine. Že od začetka mi je bila misel in ideja, da mladi različnih starosti skupaj razmišljamo o določenih temah in smo si pri tem lahko v oporo. Vikenda za mlade sem se posebno veselila, želela sem se bolj spoznati z mladimi, poglobiti naša prijateljstva, jim tudi biti zgled ali oporo. Skozi vikend so se nam vsem odpirala nova obzorja, res je bilo lepo skupaj iskati in slišati, kako drugi razmišljajo. Na koncu pa ugotoviš, da smo »vsi krvavi pod kožo«, da se moramo vsi boriti in vztrajati v svojih sanjah. V naših pogovorih smo šli tudi na zelo konkretne primere, jasno smo tudi povedali, kje si želimo vztrajati, kdaj nam je težko – vse to nas je povezalo, sedaj smo si lahko bližje, drug drugega pa lahko tudi opominjamo in spodbujamo. Mislim, da nam ta skupina vsem veliko pomeni, sama sem hvaležna, da sem lahko del nje, želim pa si, da bi vsak izmed nas vztrajal in bi nas vse, kar smo na teh duhovnih vajah sklenili, vodilo skupaj naprej.

Janja Kobal

Zame je bilo prvič, da sem se kot študent, udeležil vikenda za mlade. Obratno se je že zgodilo in spomnim se, da sem težko sledil razmišljanju nekaj let starejših študentov, ko so si postavljali cilje, ki naj bi jih v življenju vodili. Zato sem vedel, da bo moja vloga tudi pomagati mladincem k razmišljanju in deljenju. Skozi celotne duhovne vaje smo razmišljali ob filmu Kaznilnica odrešitve. Ob zgledu oseb v filmu smo sami in skupaj ob Petrovi razlagi razmišljali, za kaj se borimo in proti čemu se borimo, kaj so naše sanje in za kaj se odločamo ter pri čem si bomo prizadevali vztrajat. Ta način mi je bil zelo všeč, saj smo ob filmu dobili zelo oprijemljiv zgled, kam te pripelje odločanje za lastni užitek, preračunljivost, želja po ljubem miru in oblasti nad drugim ter kaj vse lahko doseže človek, ki ima jasen cilj, ki temelji na hrepenenjih po lepem in za katerega se je vsak dan pripravljen boriti. Zame so bile duhovne vaje polne lepih trenutkov od druženja, pa do kontroliranja, če vsi mladinci spijo v svojih sobah. Ob koncu vikenda in duhovnih vaj sem bil utrujen, moje srce pa spočito. Za vse to pa sem hvaležen Maji in Petru, ki sta nam podarila svoj čas in energijo, da smo skupaj iskali cilje, ki nas vodijo bližje k Bogu.

Beni