Preroki zla ali komu verjeti
Kako gledaš na epidemijo, ki nas je to leto konkretno zaznamovala? Na korona krizo se vsaj v podobni meri kot na zdravstveni problem, gleda tudi kot na "zaroto določenih sil" proti človeštvu.
Ker smo postali zelo razvajeni, mislim, da je marsikdo pričakoval, da se bo moralo nekaj zgoditi. Najbrž pa večina od nas ni pričakovala epidemije. Sedanje stanje je res nenavadno, a v živi naravi je to običajno. Pred stotimi leti je bila španska gripa, pred njo je razsajala kuga ipd. Hvala Bogu je to za nas prvič in se v zadnjih desetletjih ni zgodilo že večkrat.
V tej luči se zdi misel o zaroti bolj posledica nerealnega pogleda na svet in življenje kot stvar globljega uvida. Menim, da je ta pogled predvsem posledica individualizma in pluralizma, ki ju zaznamujeta ranjenost in razvajenost. Zagovorniki misli o zaroti so najpogosteje ljudje, ki v sebi nosijo globok konflikt z avtoriteto in institucijo. Takšna logika samo poglablja notranje konflikte in nezaupanje.
Epidemija je dejansko velika preizkušnja za vsakega od nas in hkrati za vse človeštvo. Problem pa ni v epidemiji sami, ampak da smo pozabili na Boga in na križ. Bog je vedno nad vsem, križ pa prej ali slej pride. Težavo vidim predvsem v tem, da tega nočemo slišati.
Kaj misliš o pasteh hudega duha, hudiča, ki jih danes nastavlja ljudem. Ljudem je vse postalo "normalno" - bolj ko je noro, bolj je večini sprejemljivo.
Bog je ljubezen, je mir, je občestvo (Sveta Trojica). Vse kar uničuje te vrednote, je na nek način proti Bogu. Bog si v tem trenutku ne želi, da nas grabita panika in obup, da nas hromita strah in nezaupanje. To si želi hudi duh in proti temu se moramo boriti. Temeljne vrednote, ki nam jih je Bog po svojem Sinu Jezusu Kristusu zelo jasno posredoval in so zapisane v evangelijih, so temelj notranjega miru in ljubezni. Vrniti se moramo k Evangeliju, od katerega smo se v samozadostnosti oddaljili. Priznati si moramo, da nas je logika pluralizma in individualizma tj. več resnic ter vsak ima prav, pripeljala v slepo ulico. V popolnem kaosu dobrega in slabega smo se izgubili. Torej pot v 'miren pristan' je vrnitev k Evangeliju.
Zdi se, da Cerkev ne ve kaj naj naredi. Kaj ljudje lahko naredimo v taki situaciji drugega kot da molimo? Ljudi, ki se teh stvari zavedajo pa postaja strah.
Ja, žal je Cerkev pogosto enako zmedena kot ljudstvo. Zdi se, da ni nikogar, ki bi posredoval Boga. Bojimo se evangeljske radikalnosti. Prav to kaže, da smo vsi v veliki meri nasedli zgoraj omenjenim pastem. Pot do zmage nad zmedo je v veselem in vztrajnem delu ter zvesti molitvi, ki je prepojena z razmišljanjem ob Božji besedi. Molitev in delo sta dva temelja svobodne in zdrave Evrope. Namesto njiju je ponovno nastopila poganska logika 'kruha in iger'. Lahko jo premagamo, a ne tako, da zmedeno in prestrašeno lovimo ustvarjalce zarote, ampak da z zaupanjem in s poglobljenim razmišljanjem molimo ter veselo delamo.
»Epidemija je dejansko velika preizkušnja za vsakega od nas in hkrati za vse človeštvo. Problem pa ni v epidemiji sami, ampak da smo pozabili na Boga in na križ. Bog je vedno nad vsem, križ pa prej ali slej pride. Težavo vidim predvsem v tem, da tega nočemo slišati.«
Hvala za to lepo razmišljanje!
Danes smo tako globoko v pandemije, da ima že skoraj vsak od nas koga od svojih najbližjih, ki je zbolel zaradi okužbe s covid-19; tudi tri moje sosestre, pa moja rodna sestra z vso družino in še nekaj sorodnikov… Zanimivo, da ljudje, ki živijo iz vere, ob tej in ob kakršnikoli drugi preizkušnji ne pomislijo na zaroto, ampak na Božji načrt. Moj stric, upokojeni farmacevt, mi je v dneh, ko sta njegov sin in snaha (oba zdravnika v celjski bolnici) zbolela za covidom, poslal tole razmišljanje. Z veseljem ga delim z vami:
Predstavljaj si, da si se rodil leta 1900. Ko si star 14 let, se začne prva svetovna vojna in konča se, ko jih imaš 18, z 22 milijoni mrtvih.
Kmalu zatem se začne svetovna pandemija, gripa, imenovana "španska", ki ubije 50 milijonov ljudi. Ostaneš živ in nepoškodovan, star si 20 let.
Potem pri 29 letih preživiš svetovno gospodarsko krizo, ki se je začela s propadom newyorške borze, ki je povzročila inflacijo, brezposelnost in lakoto.
Pri 33 letih na oblast pridejo nacisti.
Ko se začne druga svetovna vojna, imaš 39 let, in se konča, ko imaš 45 let. Med holokavstom (Shoáh) umre 6 milijonov Judov. Skupaj povzroči več kot 60 milijonov mrtvih.
Ko imaš 52 let, se začne korejska vojna. Ko imaš 64 let, se vietnamska vojna začne in konča, ko imaš 75 let.
Dojenček, rojen leta 1985 misli, da stari starši nimajo pojma, kako težko je življenje, kljub temu, da so preživeli različne vojne in nesreče.
Fant, rojen leta 1995 in danes star 25 let, misli, da je konec sveta, ko njegov paket Amazon potuje več kot tri dni ali ko za objavljeno fotografijo na Facebooku ne dobi več kot 15 'všečkov'.
Leta 2020 mnogi živimo udobno, doma imamo dostop do različnih virov zabave in pogosto imamo več, kot potrebujemo. Ljudje pa se pritožujemo nad čisto vsem. Pa vendar imamo hrano, toplo vodo, streho nad glavo, ogrevanje, elektriko, telefon, internet, TV, avto...
V preteklosti vsega tega luksuza ni bilo. Toda človeštvo je preživelo veliko hujše okoliščine in nikoli ni izgubilo veselja do življenja.
Mogoče je čas, da postanemo manj sebični, manj pohlepni, se nehamo pritoževati… in postanemo malo bolj hvaležni.