Scegli la lingua:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

Velika noč - Vse je mogoče!

5 risposte [Ultimo messaggio]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 4 years 1 week ago
Iscritto: 10.01.2011

Jezusovo vstajenje

Prvi dan tedna je prišla Marija Magdalena navsezgodaj, še v temi, h grobu in je videla, da je kamen odstranjen od groba. Tedaj je stekla in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je imel Jezus rad, ter jima rekla: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.« Peter in oni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu. Skupaj sta tekla, vendar je drugi učenec Petra prehitel in prvi prišel h grobu. Sklonil se je in videl povoje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil. Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povoje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, vendar ni ležal s povoji, temveč posebej zvit na drugem mestu. Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval. Nista še namreč umevala Pisma, da mora vstati od mrtvih. Jn 20,1-9

 

 

Vse je mogoče!

 

Dragi bratje in sestre, za nami je čudovit teden, v katerem nam Bog kaže svojo neverjetno logiki, ki presega naš razum. Pred enim tednom smo sledili Jezusu, ki je vstopal v Jeruzalem. Ljudstvo ga je želelo postaviti za kralja. Kdo bi takrat, pred dva tisoč leti, ko se je to godilo rekel, še ta teden bo umorjen? Ni minilo šest dni, ko je ljudstvo kričalo Križaj ga! Izbralo je Baraba in križalo Njega, ki je hodil po njihovih ulicah jih ozdravljal bolezni, tolažil, izganjal hude duhove in učil. Kdor bi na prvi veliki petek, pred dva tisoč leti, ko se je to zgodilo, rekel, to ni konec, to je veličasten začetek nove dobe, bi bil nor. Pa vendar, dragi bratje in sestre, kar se zdi danes v naših očeh nemogoče, je lahko že jutri resnično, če je to božja volja. Gospod je tretji dan vstal. Kdo bi spet rekel, da bo prva priča vstajenja Marija Magdalena, uboga žena, ki jo je Jezus pobral na cesti, propadla prostitutka, brez vsakega občutka zase in za Boga? Kdo bi si mislil, da je to mogoče? Kaj si je mislil Bog, da je pripravil takšen scenarij za začetek Cerkve? A to so le prvi trije dnevi Cerkve. Bog jo je postavil v trenutku svoje smrti na križu, ko se je Juda, ki je Jezusa izdal verjetno že obesil in Peter, ki je Jezusa zatajil, razjokal, ostali učenci pa so se razbežali.

 

Dragi bratje in sestre, ob tem scenariju ne vem, ali bi se jokal ali smejal. Mar ni Bog nor, nor za našo pamet, a moder za našo nespamet. Tisto, kar je v svetu modrega, je postavil na glavo in kar je norega je dobilo novo vrednost. Bog daje vsem stvarem čisto novo ceno, nov obraz. In v tem je veselje velike noči. Bog dela vse novo! Nič ga ne ustavi, da izpelje svoj čudovit načrt ljubezni. Zato želi, da se tudi mi ne ustavimo.

 

Kolikokrat rečemo: To je nemogoče! Ne, bratje in sestre, pri Bogu ni nič nemogoče:

-          Če lahko slavljenje judovskega kralja, še isti teden zamenja: Križaj ga!,

-          če zločinska smrt pomeni nov začetek,

-          če je lahko najbolj obrobni človek, prva priča nove dobe,

-          če so ribiči lahko temelj največji svetovni organizaciji – Cerkvi,

potem ni nič več nemogoče!

 

Odprimo vrata Kristusu, dragi bratje in sestre! Ne bojmo se Kristusa in mu zaupajmo. On dela vse novo. On dela, ne mi. Njemu je vse mogoče, ne nam. Vendar spustimo ga v naša življenja. Nehajmo govoriti, nemogoče je živeti Evangelij, nemogoče je biti resničen, iskren, pošten v tem svetu. To je laž. Resnica je, da je pri Bogu vse mogoče. Če se mu odpremo, on deluje, on spreminja smrt v življenja, konec v nov začetek, norost v višek modrosti.

Nič ni nemogoče! Po veliki noči je vse mogoče!

Kristus še vedno spreminja tok zgodovine. Temo velikega petka spreminja v svetlobo vstajenja! Obrobne postavlja za papeže in kralje. Mogočne meče s prestolov, zmedene postavlja na trdna tla. Tudi danes lahko spoznamo, kot so nekateri spoznali v njegovem času: Vse prav dela: Slepim daje da vidijo, nemim, da govorijo. Tudi danes vodi življenje vsakega od nas, življenje narodov in življenje Cerkve. Naj se zdi še tako noro, je še vedno tu, je vstal in živi! Le odpreti se moramo Njemu, ki mu nič ni nemogoče.

 

Vse je mogoče, dragi bratje in sestre! Vse, če se bomo oklenili Njega, ki je vstal in živi. Želim vam, da bi se v vseh trenutkih svojega življenja spominjali neverjetnega scenarija velikega tedna od cvetne nedelje do velike noči. Kadar smo na konju, ko nas hvalijo, pazimo, mogoče je cvetna nedelja. Ko smo v temi velikega petka, ne pozabimo, čaka nas velika noč. Odprimo svoja življenja Njemu, ki vse vodi. Naj vodi naše življenje, da bomo tvegali iz resnice in ljubezni iti na križ. Da bomo verjeli, da smrt ni nikoli konec, ampak vedno le začetek! Veselo alelujo vam želim! Bog je vstal in živi! Zaradi njega je tudi danes vse mogoče!

Vesna
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 6 years 48 weeks ago
Iscritto: 10.01.2012

Hvala za veselo sporočilo velike noči! Najbolj me nagovarja celotna misel, da je pri Bogu vse mogoče. Ne pri ljudeh, pri Bogu je mogoče vse! Popelje me namreč globje v smisel in bistvo vstajenja. Lahko se namreč danes le "na zunaj" veselim in bo ob prvem osebnem velikem petku pogled zožan in ne bo segel preko groba do velike zmage Križanega. Če ne verjamem več, da je pri Bogu mogoče resnično vse!

V času, v katerem živimo, se mi zdi to največja skušnjava. Dvom, da bi sploh še verjeli, da ima Bog resnično moč tudi danes. Da bi lahko še vplival na zgodovino in potek dogodkov. Da se ni umaknil in nas pustil same z vsemi "pravljicami" Svetega pisma. V vsej apatičnosti tega časa nujno potrebujemo resnično srečanje z Njim, ki je vstal in živi. Tudi danes! In zate in zame je še kako pomemben prav danes!

Verujmo v njegovo prisotnost in vsemogočnost v našem vsakdanu!

Blagoslovljeno veliko noč!

Vesna

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 5 years 2 weeks ago
Iscritto: 13.01.2011

Peter in Vesna, pridružujem se vama v velikonočnem veselju in navdušenju nad novostjo, ki smo je vedno znova deležni s Kristusom in v Njem! Mene v zadnjih 14. dneh zelo močno nagovarja novost, ki nam jo je pripravil z izvolitvijo papeža Frančiška. V njem, se mi zdi, da imamo zgled, kako naj bi zgledal velikonočni kristjan. V ušesih mi odzvanja in želim si, da bi obstala v srcu spodbuda, ki jo je pri krizmeni maši namenil duhovnikom, gotovo pa velja vsem, ki nam je kakor koli zaupana skrb za druge: »Bodite pastirji z vonjem po ovcah!«

 

Tole pa so besede svetega očeta pri pridigi na velikonočno vigilijo: »Bratje in sestre, ne zaprimo se pred novostjo, ki jo želi Bog prinesti v naše življenje... Nikoli se ne zaprimo vase, ne izgubimo zaupanja, nikoli se ne vdajmo, saj ni situacije, ki je ne bi mogel Bog spremeniti, ni ga greha, ki nam ga ne bi mogel odpustiti, če se mu odpremo.«

Kakšna uglašenost obeh velikonočnih sporočil – Frančiškovega in tvojega, Peter. Meni je tudi ta skladnost misli in src samo še en dokaz, da je Kristus živ in da skozi vso zgodovino Cerkve izpolnjuje svojo velikonočno obljubo – pošilja nam svojega Svetega Duha.

 

Vsem želim blagoslovljene velikonočne praznike in veselja nad novostjo, ki jo v naše življenje prinaša srečanje z Vstalim Kristusom!

Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 4 years 1 week ago
Iscritto: 10.01.2011

Vesna in s. Slavica, hvala, da delita misli z nami. Ker na forumu ni gneče, dadajam še popoldansko razmišljanje, v katerem sem uporabil misli papeža Frančiška (v prostem prevodu iz nekega poročila na spletu), ki jih, Slavica, navajaš. Mogoče bodo še komu v spodbudo.

 

 

Bog hoče naše odločitve

 

Ob letošnjih velikonočnih praznikih, me je prešinilo, da so velikonočni prazniki v nečem zelo drugačni od drugih. V čem? Predstavljajo dejansko posnetek resničnega dogajanja, brez okrajšav in različnih kombinacij. Post, ki traja 40 dni, je postni čas, ki ga je živel Jezus sam. Preden je začel javno delovati je šel v puščavo in se postil 40 dni in tam doživljal skušnjave. Torej je naš post posnetek Jezusovega posta.

Od cvetne nedelje do velike noči je danes prav toliko, kot je bilo v Jezusovem času, nič več, nič manj. Tudi ti dogodki se vrstijo v istem zaporedju in v istem časovnem razmiku.

 

Vse to je v božičnih praznikih zelo drugače. Advent predstavlja tisočletno pričakovanje Jezusovega rojstva, pa traja le štiri nedelje. Po Božiču je praznik mučeništva sv. Štefana, ki se je zgodilo skoraj štirideset let po Jezusovem rojstvu.

 

Ta drugačnost velikonočnih praznikov me nagovarja v tem, da predstavljajo posnetek dejanskega dogajanja. V enem tednu, še več v enem dnevu, se je v življenju učencev vse spremenilo. Postavljeni so bili v čisto nov položaj. Učitelja ni bilo več, njihovi upi so se razblinili, ničesar ne razumejo. Kaj naj storijo? V enem samem tednu, si predstavljate, v enem samem tednu je bilo življenje popolnoma drugačno. Kaj naj storijo? Novost, izziv ali razlog za obup! Mnogi so se odločili za umik in obup. Učenci, kljub svoji polomiji in grešnosti, niso obupali. Tudi žene, ki so prej hodile z njim, niso hotele obupati. Vsi so iskali nov smisel, neko rešitev, ki bo odgovor na njihova hrepenenja.

 

V tem stanju se znajdemo tudi mi, vedno znova. Tudi za nas je življenje lahko izziv ali obup. Kaj bomo storili? Sedanji papež nas v sinočnji vigiliji nagovarjal približno takole:

Ne zaprimo svojih src pred novim, tudi kadar smo utrujeni, obupani in žalostni, in kadar mislimo, da novega koraka ne zmoremo več. Ne zaprimo se vase, ne izgubimo upanja, nikoli ne obupajmo. Nobena stvar ni takšna, da je Bog ne bi mogel spremeniti, noben greh ni tako velik, da bi ga Bog ne mogel odpustiti, če se mu odpremo.

Ne zaprimo se novostim, ki jih želi uvesti Bog v naše življenje. Pogosto smo utrujeni, obupani in žalostni, čutimo težo naših grehov in mislimo, da ne bomo več zmogli. Novi koraki, nova pota, na katere vabi Jezus, nas pogosto plašijo. Tako kot so bile prestrašene žene, ki so bile prve pri grobu, je tudi nas strah. A Bog ne trohni v grobu. Jezus ni mrtev, je vstal in živi! Ni se le vrnil v življenje, ampak je življenje samo, ker je božji sin in ker je Živi. Jezus ne živi v preteklosti, on živi v tem trenutku in gleda v prihodnost. Jezus je tukaj, večni Bog.

 

Dragi bratje in sestre, naj nas vedno nove razmere ne plašijo! Od nas zahtevajo novo zavzetost in nove odločitve. Po veliki noči nimamo nobenega opravičila za obup. Če Bog hoče, je vse mogoče! Odprimo se mu, razmišljajmo in se mu v molitvi odpirajmo, da bomo razumeli, kaj od nas pričakuje. Bodimo Jezusovi učenci, ki se niso ustavili v obupu velikega petka, ampak so prinesli vero in upanje velike noči vsemu svetu. Bodimo svetu Luč, Luč vstalega, novo življenje za ta čas.

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 5 years 2 weeks ago
Iscritto: 13.01.2011

Hvala tudi tebi, Peter, za vse, kar deliš z nami!

Z veseljem posredujem še tole povezavo:   http://sl.radiovaticana.va/news/2013/03/31/pape%C5%BE_fran%C4%8Di%C5%A1ek_v_velikon%C4%8Dni_poslanici_mestu_in_svetu:_kako_zelo_se/slv-678536

urednik
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 5 years 12 weeks ago
Iscritto: 17.03.2010

Milena je 4.4.2013 zapisala:

Pozdrav,

naš novi papež Frančišek mi je neznansko pri srcu. Se mi zdi končno en normalen človek na visoki ravni, če primerjam z najvišjim direktorjem moje družbe, ali najvišjimi slovenskimi politiki, ki so vsi nekaj grabili. Potem se naše misli prepletajo samo okoli materialnega, tudi novinarji nam novice obarvajo z noto materialnega. Kot da obstaja samo ta pomen.

 

Kot da ljubezni ni. Kot da ni medsebojnega darovanja.

 

Delam v okolju, kjer je na ducate visoko strokovnega kadra, od katerih znanje je sposobno odlično izvesti vse zadane 3-letne cilje že v 1 letu. Pa že danes vem, da ne bo šlo, ker bodo egoizem, trma, neposlušanje in blokiranje namesto sodelovanja, medsebojnega sprejemanja in iskanja skupnega boljšega prevladovali pri delu. Gotovo je zadaj tudi materialna plat koristi tega ali onega, ki bi jo sama morala odkrivati, kar izhaja iz mojega dela.

 

Velikonočno veselje iz papeževih in Petrovih pridig naj spremeni moje srce, da bom mogla prepoznati smisel svojega delovanja vsak dan posebej, prenašati nesmisle in norosti in čakati, da bo Gospod dal tem drug pomen, da bo norosti spremenil v modrost, Gospod, naj bom škarje v Tvojih rokah, ko režeš niti naše medseboje prepletnosti.