Spet je prišlo leto naokoli in z njim težko pričakovani piknik. Prostovoljci Vincencijeve zveze dobrote smo se zbrali na Dobrovi, kjer se je veselje pričelo.Najprej smo se udeležili svete maše, nato pa pričeli s piknikom. 

Čeprav je nebo kazalo ostre zobe in so se nad nami zgrinjali temni oblaki, smo jih z dobro voljo in smehom kaj hitro pregnali. Simon in Tomaž sta se lotila žara. Pekla sta bučke, sir in seveda čevapčiče. Bilo je tako slastno, da sta komaj sledila polniti posode z dobrotami. Da pa vse le ne bi bilo tako preprosto, so nas »motivatorji« napodili na igrišče. S polnimi želodčki smo se komaj premikali, kaj šele tekli. A kmalu zatem, ko smo se razdelili v tri skupine, smo bili že vsi zagreti in tekmovalno nastrojeni. Pa smo pričeli … malo z nogami, malo z rokami :). Najbolj mi je v spominu ostala zadnja igra, kjer smo morali uprizoriti Romea in Julijo. Nasmejali smo se do solz. Zmagala je tretja ekipa. Seveda pa smo se vsi odlično odrezali in bili zato nagrajeni z aplavzom in z veliko čokolade. Nato pa so nekateri igrali nogomet, drugi so z veliko vnemo navijali, ostali pa smo napenjali možgančke v igri Activity. Ko smo bili že malo utrujeni, smo se posedli nazaj za mize in se posladkali s sladoledom. Dobili smo tudi potrdila o uspešnem sodelovanju v društvu prostovoljcev. Tako je dan počasi prehajal v večer. Zadovoljni smo se odpravili proti domu.

Mihaela Š.