V teh počitniških dneh sem prebirala knjigo Anselma Grüna MIR SRCA( Biti v sozvočju s seboj).

Ponujam nekaj misli iz predstavitve knjige. Vse, po čemer ljudje resnično hrepenijo, je notranji mir, duševni mir, sozvočje s samim seboj. Grün na novo odkriva Jezusov klic k miru, njegov poziv, naj odložimo svoje breme-breme vzgoje, navad, samokaznovanja, občutkov krivde, strahov-kot osvoboditev priklenjenosti na svoj jaz in kot sposobnost sprejemati samega sebe. Knjiga v vseh sledeh kaže na pot miru, utemeljeno v Bogu. Je moderni duhovni vodnik k globljemu življenju, ki črpa iz modrosti starih menihov.
 
Pisatelj na začetku predstavi sodobne vzroke nemira, nato pa opisuje poti do miru. V zaključku se ustavimo v Senci Njegovega drevesa, kjer se lahko odpočijemo, ne da bi se prestrašili svojih senc. Sama sem se najdlje ustavila pri 7. poglavju, ki govori o današnjih poteh k miru. Pisatelj pravi, da izhaja iz tradicije mnogo zanesljivih poti, vendar nima smisla iti po vseh poteh istočasno. Vsak mora najti pot, ki je primerna zanj v njegovem trenutnem psihičnem stanju . Pri tem ne sme srkniti iz ene metode nato pa oditi na drugo. Pri iskanju poti naj bi se ozirali na našo osebno tradicijo, na našo življenjsko pot, ki nas vodi k miru in k Bogu. Obe sledi naj bi prišli v dialog: sled izročenih metod in sled mojih spontano najdenih poti.  Poti do miru so : meditacija, umiritev preko telesa, pogovor z nemirom, rituali, ki urejajo, spoznanje vzroka nemira, pozornost, post in molčanje. Vsaka pot je natančno predstavljena, tako, da se na njej ne moremo izgubiti. Cilj duhovnih metod pa ni v prvi vrsti mir, ampak molitev. Temeljno vprašanje duhovnih učiteljev je namreč bilo, kako bi lahko molili, da bi postajali eno z Bogom