»Svet drvi v samomor.« Tako jadikovanje je morda upravičeno, a brez koristi.

Svet je treba preroditi. Zato so današnjemu svetu potrebni ljudje, ki v to verujejo: da je namreč evangelij še tako polnokrven, kot je bil pred dva tisoč leti.

Puščava bo vzcvetela ... Kdaj?

Ko bodo prišli apostoli, ki bodo z božjo milostjo prepojili puščavsko zemljo današnje človeške družbe.

Fraze? Da, za vsakogar, ki nima vere ne vase ne v evangelij ne v moč milosti, niso drugega kot fraze.

Za tiste, ki verujejo, ni pomislekov. Človeka preseneča, koliko je med mladimi duš, ki se vedno bolj zavedajo svojega poslanstva. Ko bi se njih vrste pomnožile!

Milijoni čakajo nanje. Milijoni stegajo roke po Bogu, ki ga ne poznajo, ker jim ga ni nihče oznanil. Milijoni bi bili zvesti Kristusovi učenci, a zanj ne vedo.

Zato je danes čas apostolov. A pogumnih, nesebičnih, požrtvovalnih, Boga polnih.

Spremenimo svoje solzavo jadikovanje v molitev prerokov!

Zamenjajmo svoje pomisleke in obsojanje s pozitivnim delom!

Krščansko naveličanost naj preženeta veselje in pogum!

Pa bomo ustvarjali nov svet, božji svet.