Nemirne noči brez sna – težke so. Pa so blagoslovljene.

Kolikokrat v temi bolje vidimo. In ko smo sami v gluhoti noči, se bolje slišimo. In morda so to blagoslovljene ure posebno zato, ker v njih moremo prisluhniti Bogu.

Najti, odkriti samega sebe: nelahka naloga. V nočnih urah se čudovito približamo sebi. Samotarji, današnji menihi v svojih nočnih urah bedenja in molitve spoznavajo svoj obraz.

Najti Boga. Bolje: pustiti, da se Bog človeku približa. Kako odločilnega pomena je to za naše življenje. Gotovo: sveta maša, sveto obhajilo – to so trenutki, ki jih ni moč oceniti. A včasih se zgodi, da se nam v nočnih urah bedenja Bog približa na poseben način. Iz višjega zornega kota gledamo svoje življenje, zato se tolikokrat začudimo nad vso revnostjo, praznino svojih delovnih dni, ki so morda natrpani s potmi in opravki.

Mistika noči! Kot v preblisku se včasih znajdemo pred jasno potjo, ki je še nismo odkrili, ki pa bi morala postati naša pot.

Molk noči je včasih čudovito zgovoren.

Zato se ne smem pritoževati, če z leti prihajajo noči brez sna. Čim bolj se moji koraki bližajo obali večnosti, tem bolj buden in jasnoviden moram biti v samem sebi.

Tudi za te noči, morda predvsem za te noči: Hvala, moj Bog!