Jezusovo rojstvo

Z rojstvom Jezusa Kristusa je bilo takóle: Njegova mati Marija je bila zaročena z Jožefom; in preden sta prišla skupaj, se je izkazalo, da je noseča – bila pa je noseča od Svetega Duha. Njen mož Jožef je bil pravičen in je ni hotel osramotiti, zato je sklenil, da jo bo skrivaj odslovil. Ko je to premišljeval, se mu je v sanjah prikazal Gospodov angel in rekel: »Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje žene; kar je spočela, je namreč od Svetega Duha. Rodila bo sina in daj mu ime Jezus, kajti on bo svoje ljudstvo odrešil grehov.« Vse to pa se je zgodilo, da se je izpolnilo, kar je Gospod rekel po preroku: Glej, devica bo spočela in rodila sina in imenovali ga bodo Emanuel, kar v prevodu pomeni Bog z nami. Ko se je Jožef zbudil, je storil, kakor mu je naročil Gospodov angel. Vzel je svojo ženo k seb. Mt 1,18-24

Jožef in njegov advent

Kako lepo bi bilo, ko bi bil naš božič takšen, kot ga je doživel Jožef. Kako mirno je sprejel spremembo svojih načrtov. Vse gre drugače, a zanj gre še vedno vse prav. Kako je to mogoče? Nas v teh dneh pogosto vznemirijo malenkosti: jaslice niso takšne, kot bi si želeli, večerja ne poteka tako mirno, otroci niso pridni itd. Vsaka malenkost je že razlog za slabo voljo. Jožef ugotovi, da je njegova žena noseča, pa ne z njim. In on mirno razmišlja! Si lahko to predstavljamo? Kako je to zmogel? Preprosto: dobro se je pripravljal na Gospodov prihod. Poglejmo, česa se lahko ob njegovem pričakovanju prvega božiča naučimo.

Na prvo adventno nedeljo smo razmišljali, da je potrebno razlikovati stvari v globini. Na videz pogosto ni razlike med poštenim in pokvarjenim človekom, med Bogom in razbojnikom. Ko smo na prvo adventno nedeljo slišali odlomek, ki pravi, da bo tiste dni Gospodovega prihoda kot v Noetovih dneh, v katerih niso ničesar slutili in bosta dve mleli, ena bo sprejeta in ena zavržena, smo rekli, da je advent čas priprave, ko razmišljamo in skušamo razlikovati stvari v globini, da bi spoznali dobro in se varovali hudega, da bi zmogli resnično delati dobro.

Jožef je to skrbno počel. Očitno je bil vešč v razmišljanju. Ni ostal miren in se pustil voditi dogodkom. Ni rekel: Naj gre, kakor Bog hoče. Premišljeval je in iskal pravo pot. Marijo bi moral osramotiti in jo odsloviti. Nekje v globini je čutil, da Marija ni tista, ki bi lahko storila nekaj resnično slabega. Zato jo je sklenil skrivaj odsloviti. Zato se je najprej odločil, da Marije ne bo osramotil. Ker je globoko razmišljal, mu je prišel naproti Bog sam.

Na drugo adventno nedeljo smo se ustavili ob Brezmadežni. Božja beseda je pred nas postavila dve ženi: Evo in Marijo. Eva ni zmogla zaupanja Bogu. Hotela je živeti po svoje, ni verjela, da je življenje z Bogom lahko polno. Marija je vse svoje življenje postavila na trden temelj, na Boga. Vedno ga je spraševala in mu izrekala svoj zgodi se. Tako smo bili po njenem zgledu povabljeni, da se v adventu vadimo v sprejemanju Božjega načrta in v iskrenem izrekanju zgodi se. Da bi resnično lahko postavili življenje na trden temelj Božje besede.

Jožef se je očitno na božič pripravljal prav s to mislijo: Vse svoje življenje si je prizadeval zgraditi na trden temelj, na Boga, na njegovo razodetje. Naj stane kolikor hoče! Zato se lahko samo čudimo, kako mirno sprejme Božjega angela in v celoti spremeni svoj načrt.

Preteklo nedeljo pa smo razmišljali, da so v nas zaradi neizpolnjenosti in praznine hrepenenja, ki nas ženejo naprej. Lahko tekamo za senzacijami, iščemo vedno nove odrešenike, se zamotimo z delom, nakupi ipd. ali pa se umirimo v Bogu.

Pred nami je spet čudovit zgled Jožefa, kako se je pripravljal na božič. Ko je opazil, da je Marija noseča, se ni zamotil z delom, ne s popivanjem ali kakršnimi koli nadomestki. Videl je, razmišljal, najbrž je tudi govoril z Marijo o tem. Iskal je rešitev. Zato ker je iskal, je našel. Saj pravi Jezus: kdor išče, najde, kdor trka se mu odpre.

Ob vsem tem smo se pripravljali na božič. Pred nami je še četrta svečka, ki adventi venček poveže v celoto. Kaj bi bil ta ključni pogled, ki naredi pripravo na božič resnično polno in lepo? Kaj je še moralo gnati Jožefa, da se je lahko tako dobro pripravil na božič? Globoko v sebi je verjel: Bog je ljubezen! Bog ga ne zapusti, ker ga ljubi. Bog ga ne skuša čez mero. Če mu bo sledil, bo vse dobro.

Dragi bratje in sestre, Bog je ljubezen. Bog, ki prihaja med nas je Emanuel. Je tisti, ki je z nami. Ob zadnji adventni svečki vas vabim, da se ob pripravi jaslic ustavimo ob misli, da nas Bog resnično ljubi. Ne vodi življenja, kot bi ga pogosto želeli, a nas neskončno ljubi. Vodi ga tako, kakor je najbolje za nas. Vodi ga tako, ker nas ljubi! V tem je našel mir sv. Jožef, naj bo v tem mir zadnjih dni priprava ne božič. Bog te ljubi!