»Dragi bratje in sestre, dober dan! Evangelij današnje nedelje pripoveduje o začetkih Jezusovega javnega življenja po mestih in vaseh Galileje. Njegovo poslanstvo se ni začelo v Jeruzalemu, torej v verskem, družbenem in političnem središču, ampak se je začelo na obrobnem področju, ki so ga pravoverni Judje zaničevali zaradi tega, ker so bila tam navzoča različna tuja ljudstva. Prerok Izaija zato o njem pravi 'poganska Galileja' (Iz 8, 23).
To ozemlje je mejno, prehodno področje, kjer se srečujejo osebe tako različne po rasi, kulturi in veri. Galileja je tako postala simboličen kraj odprtosti evangelija za vsa ljudstva. S tega vidika je Galileja podobna današnjemu svetu: navzočnost različnih kultur, potreba po soočanju in srečanju. Tudi mi danes smo potopljeni v pogansko Galilejo. V takem okolju se lahko prestrašimo ter popustimo skušnjavi in začnemo graditi ograje, da bomo bolj varni in zavarovani. Toda Jezus nas uči, da Dobra novica, ki jo On prinaša, ni samo za en del človeštva, potrebno jo je sporočiti vsem. Veselo oznanilo je namenjeno vsem, ki ga pričakujejo in morda tudi za tiste, ki nič več ne pričakujejo in nimajo moči, da bi ga iskali ali zanj prosili.
Ko je Jezus začel oznanjati iz Galileje, nas je s tem poučil, da ni nihče izključen iz Božjega zveličanja, nasprotno Bog želi začeti na obrobju, od zadnjih, da bi dosegel vse. Poučuje nas metodo, svojo metodo, ki pa že izraža tudi vsebino, torej Očetovo usmiljenje. Vsak kristjan in vsaka skupnost bo razločevala, kakšno pot terja Gospod. A vsi smo poklicani, da sprejmemo ta klic. In kakšen je ta klic? Da zapustimo svojo udobnost in pogumno dosežemo vsa obrobja, ki potrebujejo luč evangelija (Evangelii gaudium 20).
Jezus ni začel svoje poslanstvo samo iz obrobnega kraja, ampak tudi z ljudmi, za katere bi rekli, da so 'nižjega sloja'. Ko je izbiral svoje prve učence in bodoče apostole, ni šel v šole pismoukov ali učiteljev Postave, temveč do ponižnih in preprostih oseb, ki so se prizadevno pripravljale na prihod Božjega kraljestva. Jezus jih je prišel poklicat tja, kjer so delali, torej na obalo jezera. Bili so namreč ribiči. Poklical jih je in takoj so šli za Njim. Pustili so mreže in šli za Njim. Njihovo življenje bo postalo nenavadna in privlačna avantura.
Dragi prijatelji in prijateljice, Gospod tudi danes kliče! Gospod hodi po poteh našega vsakdanjega življenja. Tudi danes, v tem trenutku, tukaj po trgu, hodi Gospod. Kliče nas, da bi šli z Njim, delali z Njim za Božje kraljestvo v 'galilejah' današnjega časa. Vsakdo naj pomisli: Gospod hodi danes tu, Gospod me gleda, me opazuje! Kaj mi Gospod govori? Če kdo med vami sliši, da mu Gospod pravi: 'Hodi za menoj', naj bo pogumen in gre z Njim. Gospod nikoli ne razočara. V svojem srcu prisluhnite, če vas Gospod kliče, da bi šli za njim. Pustimo, da nas doseže njegov pogled, njegov glas in pojdimo za njim! 'Da bo veselje evangelija doseglo skrajne meje zemlje in da ne bo nobeno obrobje ostalo brez njegove luči' (Evangelii gaudium 20).« (Papež Frančišek pred molitvijo Angelovega čaščenja na Trgu sv. Petra, 26.1.2014)
Po molitvi Angelovega češčenja in blagoslovu je sveti oče izrazil svojo bližino ukrajinskemu ljudstvu: »Z molitvijo sem blizu Ukrajini, še posebej tistim, ki so v teh dneh izgubili življenje, in pa njihovim družinam. Upam, da se bo med vladnimi inštitucijami in civilno družbo razvil konstruktivni dialog in bo ob opustitvi vsakega nasilnega dejanja, v srcu vsakega prevladal duh miru ter iskanje skupnega dobrega.«
Sveti oče je nadalje namenil misel triletnemu Cocu Campolongu, ki so ga pred nekaj dnevi v kraju Cassano Jonio zažgali v avtomobilu: »Zdi se, da tako krutega ravnanja do tako majhnega otroka, ne pozna zgodovina kriminala. Molimo s Cocom, ki je prav gotovo v nebesih pri Jezusu, za osebe, ki so storile ta zločin, da bi se kesale ter se spreobrnile h Gospodu.«