»Vera, ki ne obrodi sadov v življenju, v delih, ni vera. Na svetu je polno kristjanov, ki pogosto molijo z besedami naše veroizpovedi, a le-te zelo redko udejanjajo. Mnogo je učenjakov, ki teologijo katalogizirajo v zaporedno vrsto možnosti, ne da bi ta modrost nato imela konkretne odseve v njihovih življenjih. To je tveganje, pred katerim je sveti Jakob opozarjal že pred dva tisoč leti.
Glede tega se pogosto motimo tudi mi. Marsikoga slišimo reči, da ima veliko vere ali da verjame vse. A oseba, ki to reče, morda živi mlačno. Njena vera je kot teorija in ni živa v njenem življenju. Ko apostol Jakob govori o veri, govori prav o nauku, o vsebini vere. Toda mogoče je poznati vse zapovedi, vse prerokbe, vse verske resnice, a če vse to ni udejanjeno, če se ne pretvori v dela, ne služi ničemur. Veroizpoved lahko molimo tudi teoretično, celo brez vere; mnogi so, ki delajo tako. Tudi demoni. Le-ti odlično poznajo vsebino veroizpovedi in vedo, da je resnica. Toda demoni nimajo vere, kajti, imeti vero, ne pomeni poznati, temveč sprejeti Božje sporočilo, ki ga je prinesel Kristus.
V evangeliju najdemo dve znamenji, ki razkrivata, kdo ve za tisto, kar je treba verovati, pa nima vere. Prvo znamenje je 'kazuistika. To predstavljajo tisti, ki so Jezusa spraševali, ali je dovoljeno plačati davek in kateri od sedmih bratov moža bi se moral poročiti z njegovo ženo, ko je ostala vdova. Drugo znamenje pa je 'ideologija'. To so kristjani, ki vero razumejo kot sistem idej. Ti so obstajali že v Jezusovem času. Apostol Janez o njih pravi, da so antikristi, da so ideologi vere. Tako so ti, ki padejo v kazuistiko in tisti, ki padejo v ideologijo, kristjani, ki poznajo nauk, vendar brez vere, kot demoni. S to razliko, da demoni trepečejo, le-ti pa ne. Živijo mirno.
So pa tudi taki, ki ne poznajo nauka, a imajo veliko vero. Tudi zanje najdemo zglede v evangeliju. Med njimi je Kanaanka, ki s svojo vero doseže ozdravitev hčerke, ki je bila žrtev obsedenosti. Samarijanka, ki odpre srce, ker ni srečala abstraktnih resnic, temveč Jezusa Kristusa. In slepi, ki ga je Jezus ozdravil in so ga farizeji ter pismouki nato zasliševali, on pa preprosto poklekne in časti tistega, ki ga je ozdravil. Ti trije kažejo, kako sta vera in pričevanje neločljiva. Vera je srečanje z Jezusom Kristusom, z Bogom. Tu se rodi in te nato pripelje v pričevanje. Apostol želi reči to: vera brez del, vera, ki te ne zajame, ki te ne pripelje v pričevanje, ni vera. So besede in nič več kot besede.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 21.2.2014)
Papeževa današnja homilija: Vera brez del ni nič več kot le besede
»Nismo ustvarili sami sebe in sami si ne moremo dati to, kar potrebujemo. Iskreno priznanje te resnice nas vabi, da ostanemo ponižni in pogumno prakticiramo solidarnost kot nepogrešljivo krepost samega življenja. V vsakem primeru smo odvisni od nekoga ali nečesa. To lahko živimo kot slabost življenja ali pa kot priložnost, da bi na svetu vsi bili koristni in dragoceni za vse, vsak na svoj način«.