Ne vpelji nas v skušnjavo! In vendar smo skušani.
Kako lepo bi bilo, če bi moglo biti naše življenje ena sama pesem čistosti in lepote.
A če je sveti Pavel v javnem pismu tožil o »želu«, o »drugi postavi«, kako se morem pritoževati jaz.
Kako pa naj dokažem Bogu svojo ljubezen brez skušnjav? Potem bi bilo krščansko življenje zares igrača. Tako pa ni. Terja trdo delo.
Za kristjana ni obupa. Getsemanske ure pač. Notranji boji, hudi viharji pač. A hrabriti me mora misel, da me Bog ljubi tudi tedaj. Celo, če padem.
Vedno za viharji posije sonce.
Noben oblak ni tako težak, da ga ne bi odnesel veter.
Počakaj! Potrpi! S seboj! In celo z Bogom!
Naj bo ura luči ali ura teme – vedno nad nami bedi Bog in se nam smehlja.








