»Molitev je boj z Bogom, ki se odvija v svobodi in z vztrajnostjo kot iskren pogovor s prijateljem. Ta molitev spreminja naše srce, kajti pomaga nam bolje spoznati Boga, kakršen je v resnici.
Današnje berilo govori o pogovoru med Mojzesom in Bogom na gori Sinaj. Bog namreč želi kaznovati svoje ljudstvo, kajti naredilo si je malika, zlato tele. Mojzes pa odločno prosi Gospoda, naj premisli. Ta molitev je pravi boj z Bogom. Boj poglavarja ljudstva, da bi rešil svoje ljudi, saj so Božje ljudstvo. Mojzes svobodno govori pred Gospodom in nas tako uči, kako naj molimo: brez strahu, svobodno, tudi vztrajno. Mojzes vztraja. Pogumen je. Molitev namreč mora biti tudi 'pogajanje z Bogom', vsebovati mora 'argumentiranje'. Mojzes na koncu prepriča Boga. Beremo, da je 'bilo Gospodu žal zaradi zla, o katerem je govoril, da bi ga storil svojemu ljudstvu'. A kdo se je tukaj spremenil? Se je spremenil Gospod?
Tisti, ki se je spremenil, je bil Mojzes, kajti Mojzes je verjel, da bi Gospod bil zmožen narediti to zlo, verjel je, da bi Gospod lahko uničil svoje ljudstvo. Mojzes se spominja, kako dober je bil Gospod s svojim ljudstvom, kako ga je rešil suženjstva v Egiptu in ga vodil naprej z obljubo. S tem utemeljevanjem, poskuša prepričati Boga, a med tem ponovno najde spomin svojega ljudstva in najde Božje usmiljenje. Ta Mojzes, ki ga je bilo strah, da bi Bog storil to zlo, na koncu sestopi z gore z nečim velikim v srcu: naš Bog je usmiljen; zna odpuščati; odvrne se od svojih odločitev; je Oče. Mojzes je vse to že vedel, a vedel je bolj nejasno, v molitvi pa je ponovno prišel do spoznanja.
Ravno to naredi v nas molitev: spremeni nam srce. Molitev nam spremeni srce. Pomaga nam razumeti, kakšen je naš Bog. In zato je pomembno govoriti z Gospodom. Ne s praznimi besedami, kot to delajo pogani, pravi Jezus. Treba je govoriti realno: 'Poglej, Gospod, imam to težavo … v družini, z mojim otrokom, glede tega, glede tistega … Kaj lahko naredim? Glej, ti me ne moreš pustiti kar tako!' To je molitev! Takšna molitev zahteva veliko časa. To je čas, ki je potreben, da bi bolje spoznali Boga, kot je to pri prijatelju, saj Sveto pismo pravi, da je Mojzes molil h Gospodu, kot prijatelj govori s prijateljem. Sveto pismo pravi, da je Mojzes govoril z Gospodom iz obličja v obličje kot prijatelj. Takšna mora biti molitev: svobodna, vztrajna, z utemeljitvami. Tudi z malo 'oštevanja' Gospoda: 'Obljubil si mi to in tega nisi storil …' Tako kot se govori s prijateljem. Odpreti moramo srce za takšno molitev.
Mojzes je sestopil z gore okrepljen. Bolje je spoznal Gospoda. Z močjo, ki mu jo je dala molitev, je nadaljeval svoje delo in popeljal ljudstvo v obljubljeno deželo. Kajti molitev nas okrepi, okrepi nas. Naj Gospod vsem nam da to milost, kajti molitev je milost. V vsaki molitvi je Sveti Duh, saj ne moremo moliti brez Svetega Duha. On namreč moli v nas, nam spreminja srce in nas uči, da Bogu pravimo Oče. Prosimo Svetega Duha, naj nas nauči moliti, kot je molil Mojzes, pogajati se z Gospodom s svobodnim duhom, s pogumom. Sveti Duh, ki je vedno navzoč v naši molitvi, naj nas vodi po tej poti.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 3.4.2014)
Papež Frančišek med jutranjo homilijo:Molitev je boj z Gospodom, ki spreminja srce








