Mehke, občutljive, čustvene duše občutijo križ dvakrat težko.

Sanje so lepe, realno življenje je pa včasih kruto. Zato se je lažje zatekati v sanje.

Toda posledice so lahko porazne: vse življenje boš kakor na valovih razpoloženj ali nerazpoloženj, strasti in skušnjav, nazadnje naveličanosti.

Treba je uravnovesiti svoje srce.

Voditi mora volja. Seveda ne bo dela oprávila brez milosti. A če je komu na razpolago, je šibkim.

Red, načrtno delo, program v velikem in malem, predvsem samodisciplina. Kakor neradi govorimo o askezi, a vse to spada v čisto primitivno človeško askezo.

Če sem kristjan, toliko bolj moram rasti v močno osebnost. To je potrebno zaradi mene samega. Pa je potrebno tudi za to, da bom mogel stati ob strani drugim, ki so še bolj šibki.

Ko pomagaš slabotnemu bratu, morda najhitreje postajaš sam močan. Če ne drugega, vsaj v molk boš zavil svoje osebne stiske.

Krasen post!