»Kdor je v Cerkvi poklican, da podeljuje zakramente, mora pustiti prostor Božji milosti in ne postavljati ovir birokratske narave. Pretirana birokracija v Cerkvi včasih ovira približevanje oseb Bogu. Vzor, ki bi ga morali posnemati, je apostol Filip. Ta v današnjem odlomku iz Apostolskih del prikazuje tri kristalne lastnosti kristjana: poslušnost Duhu, dialog, zaupanje v milost. Prva lastnost se pokaže v trenutku, ko Sveti Duh Filipu nakaže, naj prekine svoje dejavnosti in dohiti voz, na katerem je med Jeruzalemom in Gazo potoval dvorjan etiopske kraljice. Filip uboga, poslušen je Gospodovemu klicu. Nedvomno je pustil veliko stvari, ki naj bi jih naredil, saj so bili apostoli v tistem času prezaposleni z evangelizacijo. Pustil je vse in šel. To nam pokaže, da brez te poslušnosti Božjemu glasu nihče ne more evangelizirati, nihče ne more oznanjati Jezusa Kristusa. Tako oznanja le samega sebe. Bog je namreč tisti, ki pokliče. Filipa, ki je bil poslušen in je šel, je Bog spodbudil na pot.
Srečanje z etiopskim dvorjanom je za Filipa postala priložnost za oznanilo evangelija. Vendar pa njegovo oznanilo ni bilo učenje, ki bi padlo z višin, ki bi bilo vsiljeno. Bilo je dialog, ki ga je Apostol začel v spoštovanju duhovne občutljivosti svojega sogovornika, ki je bral odlomek iz knjige preroka Izaije, ne da bi ga uspel razumeti. Ne more se evangelizirati brez dialoga. To ni mogoče, saj je potrebno izhajati točno od tam, kjer je določena oseba. Poznamo možne ugovore, da se tako izgublja veliko časa, saj ima vsakdo svojo zgodbo in svoje ideje… Več časa je izgubil Bog, ko je ustvaril svet, a je to naredil dobro! Dialog. Izgubiti čas z neko osebo, saj je ta oseba, za katero Bog želi, da jo evangeliziraš, da ji prineseš novico o Jezusu, pomembnejša; toda takšna, kot je, ne takšna, kot bi morala biti.
Filipove besede so v etiopskem dvorjanu vzbudile željo, da bi bil krščen. In ko sta med potjo prišla do vode, se je to tudi zgodilo. Apostol mu je podelil krst in ga tako pripeljal v Božje roke, v roke njegove milosti. Sčasoma bo tako tudi dvorjan postal sposoben rojevati vero. To nam morda lahko pomaga bolje razumeti, da je Bog tisti, ki zares evangelizira. Če pomislimo na te tri trenutke evangelizacije, vidimo, da je prva poslušnost za evangeliziranje. Drugo je, narediti tisto, kar naroči Bog, preko dialoga z osebami, izhajajoč od tam, kjer so. Tretje pa je zaupati milosti. Milost je pomembnejša kot vsa birokracija. To si moramo zapomniti. Mi v Cerkvi smo pogosto nekakšno podjetje, ki izdeluje ovire, da ljudje ne bi mogli prispeti do milosti. Naj nam Gospod da to razumeti.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 8.5.2014)