Kolikor kdo ljubi Cerkev, toliko ima Svetega Duha. To je zapisal sv. Avguštin.

Duh veje, kjer hoče. A Sveti Duh je bil dan Kristusovemu telesu – Cerkvi. Zato je tako važno, da resnične obnove, ki jih ponujajo nešteta moderna gibanja, živijo v Cerkvi, so v službi Cerkve, kajti le v Cerkvi jim je dana garancija, da ne postanejo »umišljene karizme«. Prav tako je važno, da Cerkev sama, njeno vodstvo prisluhne delovanju temeljnih skupin, pa naj prihajajo od koderkoli, in jih skuša ujeti v svoj odrešenjski načrt dela. Kaj bi bilo s Frančiškovim gibanjem, če ne bi Cerkev tega zanosnega, sprva tako zelo dvomljivega gibanja, zajela v svoje poslanstvo. Živimo v času velikega zla, pa tudi v času velike prenove. Zato bodimo veseli vsega, kar prihaja osvežujočega med nas, ne ugašajmo stenja, pozdravljajmo vse dobro, pa četudi nismo imeli pri pričetku tega nobene zasluge, kajti v vseh teh pojavih poglobitve je morda s posebno močjo na delu Sveti Duh. Prepustimo Cerkvi, da bo ločila zrnje od plev.

Namesto da bi metali kamenje, z vsemi temi ljudmi molimo: Pridi, Sveti Duh!