Sv. Jernej, apostol

Natanael – Bartolomej. To je tisti apostol iz Kane Galilejske, Filipov prijatelj. Kakšen prizor! Filip sreča Jerneja: »Njega, o katerem so pisali Mojzes v postavi in preroki, smo našli: Jezusa, Jožefovega sina, iz Nazareta.« Takoj se razodene Jernejeva hudomušnost. »Iz Nazareta more priti kaj dobrega?« »Pridi in poglej!« In sta šla. Ko ju Jezus zagleda, reče: »Glej, pravi Izraelec, v katerem ni zvijače.« Pokonci človek. Poštenjak. Lepše legitimacije bi mu ne mogel nihče napisati. Zdaj se hudomušnost spremeni v radovednost: »Od kod me poznaš?« »Preden te je Filip poklical, ko si bil pod smokvinim drevesom, sem te videl.« Zdaj ga je podrlo: »Učenik, ti si božji Sin, ti si Izraelov kralj!« Res odkrita, poštena duša. Legende vedo povedati, da je bil sonce apostolskega zbora in je vedril mrke duhove. Jezus ga je ljubil. Da je umrl mučeniške smrti, to je bilo že kar uzakonjeno za apostole prvih časov.

Vedri apostoli! Da bi jih bilo čim več v današnjih težkih, mrkih dneh! Saj Bog zna uporabiti vsak značaj, da se le preda božji milosti in poslanstvu. A po naravi imajo vedri ljudje nekaj, kar apostolsko delo olajša, ker imajo lahek dostop do ljudi. Bog nam daj vsem nekaj te vedrine!