Komplementarnost moškega in ženske

»'Komplementarnost': to je dragocena beseda z mnogovrstnimi valencami. Lahko se nanaša na različne situacije, kjer en element dopolnjuje drugega ali nadomešča kakšno njegovo pomanjkljivost. Vendar pa je komplementarnost še veliko več od tega.

Komplementarnost in harmonija
Premišljevati o komplementarnosti ne pomeni nič drugega kot premišljevati o dinamičnih harmonijah, ki so v središču vsega stvarstva. To je ključna beseda: harmonija. Avtor harmonije pa je Sveti Duh. Mednarodni kolokvij v Vatikanu je namenjen poglobitvi teme komplementarnosti moškega in ženske. Ta komplementarnost je v osnovi zakona in družine. Družina je prva šola, kjer se naučimo ceniti svoje darove in darove drugih, kjer se začnemo učiti umetnosti skupnega življenja. Za večino je družina prostor, kjer se prične 'dihati' vrednote in ideale, kjer se uresničujejo potenciali kreposti in ljubezni. Obenem je družina prostor napetosti: med sebičnostjo in nesebičnostjo, med razumom in strastjo, med impulzivnimi željami in dolgoročnimi cilji, itd. Toda družine nudijo tudi okolje, kjer se te napetosti razrešujejo.

Ko torej govorimo o komplementarnosti moškega in ženske v tem kontekstu, ne smemo pozabiti na mnoge oblike, ki jih ima komplementarnost. Kajti vsak moški in vsaka ženska prineseta v zakon in vzgojo otrok svoj osebni prispevek – lastno bogastvo in karizmo – tako pa tudi komplementarnost postane veliko bogastvo, dobrina in lepota.

Od krize družine do krize človeške ekologije
Zakon in družina sta v današnjem času v krizi. Vse bolj jasno je tudi, da je propadanje kulture zakona povezano z naraščanjem revščine in vrsto drugih družbenih problemov, ki zadevajo zlasti ženske, otroke in ostarele. Kriza družine je tudi povod za krizo človeške ekologije. Družbena okolja, tako kot naravna, morajo namreč biti zaščitena. Človeštvo je sedaj doumelo nujnost, da se sooči s tem, kar ogroža naravna okolja. Počasni pa smo – tudi v katoliški kulturi – da bi si priznali, da so prav tako ogrožena družbena okolja. Zato je nepogrešljivo spodbujati novo človeško ekologijo.

Zakon, družina in družba
Osnovni stebri, na katerih stoji neki narod, so njegove nematerialne dobrine. In družina ostaja v temelju sobivanja ter je jamstvo proti družbenemu razpadanju. Otroci imajo pravico, da rastejo v družini, z očetom in mamo, ki sta zmožna ustvariti primerno okolje za njihov razvoj in čustveno dozorevanje.

V teh dneh, ko boste razmišljali o komplementarnosti moškega in ženske, vas spodbujam, da bi poudarili še eno resnico, ki zadeva zakon: in sicer, da odločna zavzetost za solidarnost, zvestobo in rodovitno ljubezen odgovarja na najgloblje želje človeškega srca. Za mlade to pomeni, da morajo iti proti toku. Ne smejo se pustiti zaplesti škodljivi miselnosti začasnega. Iskati morajo močno in dolgotrajno ljubezen. Posebej opozarjam na past ideoloških konceptov. Družina je antropološko dejstvo in posledično je družbeno dejstvo, kulturno dejstvo, itd. Ne moremo je opredeljevati s koncepti ideološke narave, ki imajo moč samo v nekem zgodovinskem trenutku, nato pa propadejo. Prav tako se danes ne more govoriti o konservativni ali napredni družini: Družina je družina!« (Papež Frančišek udeležencem mednarodnega in medverskega kolokvija na temo: 'Komplementarnost moškega in ženske'; v Vatikanu, 17.11.2014)

Sveti oče udeležencem kolokvija o komplementarnosti moškega in ženske: Družina je družina