»Turčija ima, zaradi svoje zgodovine, geografskega položaja in pomembnosti, ki jo prevzema v regiji, veliko odgovornost: njene izbire in zgled imajo posebno vrednost in lahko znatno pomagajo pri pospeševanju civiliziranega srečanja in pri odkrivanju praktičnih poti miru in avtentičnega napredka…
Verska svoboda in svoboda izražanja, učinkovito zagotovljeni vsem, bosta spodbujali razcvet prijateljstva ter tako postali zgovorno znamenje miru.
Z Božjo pomočjo lahko in moramo vedno obnavljati pogum za mir!... Nasproti fanatizmu in fundamentalizmu, iracionalnim fobijam, ki spodbujajo nerazumevanja in diskriminacije, je treba postaviti solidarnost vseh vernikov, ki ima za stebre spoštovanje človeškega življenja in verske svobode, kar sta svoboda bogočastja in svoboda do življenja v skladu z versko etiko, zagotavljanje vsega potrebnega za dostojno življenje in skrb za naravno okolje…
Zaustavitev krivičnega agresorja je dopustna, a vedno v spoštovanju mednarodnega prava. Razrešitev problema ne sme biti zaupana samo vojaškemu odgovoru. Potrebna je večja skupna zavzetost, postavljena na vzajemno zaupanje, ki bo omogočila trajen mir in končno namenila vire za prave boje, vredne človeka, ne za oboroževanje, ampak za boj proti lakoti in boleznim, za trajnostni razvoj in varovanje stvarstva, za pomoč v mnogih oblikah revščine in marginalnosti, ki jih ne manjka niti v modernem svetu.« (Papež Frančišek predstavnikom turških oblasti v Ankari, 28.11.2014)
»Dobri odnosi in dialog med verskimi voditelji so velikega pomena. Predstavljajo jasno sporočilo, namenjeno skupnostim, da sta vzajemno spoštovanje in prijateljstvo mogoča kljub razlikam. To prijateljstvo, poleg tega, da je vrednota samo po sebi, pridobi na posebnem pomenu in dodatni pomembnosti v času kriz, kot je to naša; v krizah, ki so v nekaterih delih sveta postale prave drame za celotne narode…
Kot verski voditelji smo dolžni obsoditi vsako nasilje nad dostojanstvom in človekovimi pravicami. Človeško življenje, dar Boga Stvarnika, ima značaj svetega. Nasilje, ki hoče biti versko upravičeno, zasluži najostrejšo obsodbo, kajti Vsemogočni je Bog življenja in miru. Od vseh, ki trdijo, da ga častijo, svet pričakuje, da so moški in ženske miru, zmožni živeti kot bratje in sestre, kljub etničnim, verskim, kulturnim in ideološkim razlikam.« (Papež Frančišek v nagovoru med obiskom turškega urada za verske zadeve v Ankari, 28.11.2014)