Ne bi prenesli, če bi se nam Bog razodel v svoji veličastni neskončnosti. Beseda je spregovorila besedo v razumljivem jeziku. Zato je Bog postal človek.

Koncil je hotel prav to: oznanjati Besedo na način, da jo svet razume. Govoriti o Bogu v jeziku, ki ga ljudje razumejo. Tudi naše občestveno življenje bo moralo nositi ta pečat. Pa velikokrat nesporazumi in napetosti izvirajo odtod, ker govorimo vsak v svojem jeziku in se niti ne potrudimo, da bi se razumeli. Babilonska tragika! Kako je treba govoriti, da razume tudi otrok, je najbolj varna pot evangelij sam. Današnja mladina hoče imeti resnico, čisto, nepopačeno. V tem je veliko upanje. Če bodo vztrajali v tem iskrenem iskanju, če se sami ne bodo potvarjali, bodo resnico tudi našli. Kakor je na tisoče žalostnih zgodb, da »umirajo« mladi ljudje v razvratu ali miselni zgubljenosti, je razveseljiv pojav neki adventni nemir. Na vseh koncih je čutiti to željo, da bi našli luč svojemu življenju. Vrednoto hočejo, bogastvo, nekaj, za kar je vredno darovati svojo mladost. Tudi dobrota in ljubezen sta popačeni, če ne izvirata iz resnice. Zato je treba pozdravljati to »zahtevo« mladih. Zdaj je le eno vprašanje: Ali bo tem iskalcem Cerkev znala spregovoriti o Besedi, ki je prišla na svet kot luč, v jeziku, ki ga današnja mladina razume?

Vprašanje vsakega apostola: Sem tem iskalcem luč-vodnica?