Spominjati se srečanja z Jezusom
Kdor se ne spominja dni svoje prve ljubezni, ne ljubi zares. Kristjan mora v sebi vedno ohranjati spomin na svoje prvo srečanje s Kristusom. To ga bo spodbujalo, da bo s pogumom vere hodil naprej skozi življenje. Kristjan brez spomina na svoje prvo srečanje z Jezusom je izpraznjen, duhovno nedejaven, kot so to mlačni ljudje.

V Pismu Hebrejcem (Heb 10,32-39) apostol Pavel krščansko skupnost spodbuja, naj se 'spominja prejšnjih dni', v katerih je prejela Kristusovo luč. Še posebej nikoli ne smemo pozabiti dneva srečanja z Jezusom, kajti to je dan velikega veselja, želje, da bi opravljali velike reči. Poleg spomina pa prav tako ne smemo izgubiti poguma prvih časov, navdušenja in odprtosti, ki se rodijo iz spomina na prvo ljubezen.

Mlačni kristjani
Spomin je zelo pomemben, da ne pozabimo prejetih milosti. Kajti če bomo odgnali navdušenje, ki izvira iz spomina na prvo ljubezen, iz prve ljubezni, se za kristjane pojavi velika nevarnost: mlačnost. Mlačni kristjani. Stojijo tam, nepremični; ja, so kristjani, a so izgubili spomin na prvo ljubezen. Izgubili so navdušenje. Prav tako so izgubili potrpežljivost, tisto toleriranje življenjskih stvari z duhom Jezusove ljubezni. Izgubili so tisti 'nositi na ramenih težave'. To so mlačni kristjani, v veliki nevarnosti so.

Dve podobi predstavljata mlačne kristjane. O eni govori apostol Peter, ko spomni na pregovor, da se 'pes vrne k lastnemu izbljuvku'. O drugi pa spregovori Jezus: obstajajo osebe, ki hočejo slediti evangeliju in so iz sebe pregnale demona. A ko se ta vrne s še večjo močjo, mu odprejo vrata brez opreznosti. In demon se polasti tiste hiše, očiščene in lepe. To je enako, kot če bi rekli, da se je oseba vrnila k izbljuvku hudega, ki se ga je najprej odrekla.

Spomin in upanje
Kristjan ima ti dve merili: spomin in upanje. Obujati spomin, da ne bi izgubili tiste tako lepe izkušnje prve ljubezni, ki hrani upanje. To upanje nas mnogokrat postavi tudi na 'laž', a vendar gre naprej. Veruje, kajti upanje ne razočara pri iskanju Jezusa. Ti dve merili sta okvir, v katerem lahko varujemo odrešenje pravičnih, ki prihaja od Gospoda. To je odrešenje, ki ga je treba varovati, da bo – kot pravi današnji evangelij – majhno gorčično seme zraslo in obrodilo svoje sadove.

Ti kristjani povzročajo bolečino – mnogi kristjani, ki so ostali na pol poti, ki jim ni uspelo na poti v srečanje z Jezusom, čeprav so s srečanjem z njim začeli. Na tej poti so izgubili spomin na prvo ljubezen in nimajo upanja. Prosimo Gospoda za milost, da bi varovali darilo, dar odrešenja.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 30.1.2015)

Papež med jutranjo mašo: Spominjati se prvega srečanja z Jezusom