Voda, ki ozdravlja
»V današnjem berilu prerok Ezekijel govori o tempeljskem vrelcu (Ezk 47,1-9.12). Izpod tempeljskega praga je privrela voda, ki je vedno bolj naraščala in postala reka. Njena voda je bila zdravilna, polna rib, v njej je lahko vsak ozdravil. O vodi, ki ozdravlja, govori tudi današnji evangeljski odlomek iz Janezovega evangelija (Jn 5,1-16). V kopališču Betesda v Jeruzalemu je bil neki človek, ki je bil bolan že osemintrideset let. Bil je nekoliko len. Nikoli mu ni uspelo, da bi se približal vodi in se potopil vanjo, ko je začela valovati, kajti od časa do časa je prihajal v kopel Gospodov angel in vzburkal vodo. Kdor je prvi stopil vanjo, je ozdravel. Jezus pa ga je videl tam, ga ozdravil in mu rekel: 'Vstani, hôdi!' Pismouki pa so ozdravljenega moža grajali, kajti bila je sobota in ne bi smel prenašati postelje, Jezus pa ne bi smel ozdravljati.

Kristjani s psihologijo pismoukov
Gre za dogodek, ki se velikokrat zgodi tudi v današnjem času. Nek moški, neka ženska, ki se čuti bolan na duši, žalosten, ki je naredil veliko napak v življenju, v določenem trenutku čuti, da voda vzvalovi, ali pa sliši besedo – to je Sveti Duh, ki je nekaj premaknil. Opogumi se in gre, a kaj ko velikokrat najde v krščanskih skupnostih zaprta vrata. Govorijo mu, da ne more, da ne sme, kajti nekaj je zagrešil in zato ne sme. Če želi, lahko pride v nedeljo k maši, a ostane naj tam, kaj več ne sme. Tisto, kar Sveti Duha naredi v srcu oseb, kristjani s psihologijo pismoukov zatem uničijo.

'Usmiljenja hočem in ne žrtve!'
Cerkev mora imeti vedno odprta vrata. Je Jezusova hiša. In Jezus sprejema. A ne samo, da sprejema, ampak tudi gre iskat ljudi, kot je poiskal tega bolnega človeka. In če so ljudje ranjeni – kaj naredi Jezus? Jih graja, ker so ranjeni? Ne. Pride in jih nosi na svojih ramenih. To se imenuje usmiljenje. Ko Bog graja svoje ljudstvo, govori ravno o tem: Usmiljenja hočem in ne žrtve!

Postava pomeni ljubiti Boga in bližnjega
Kdo si ti, ki zapiraš vrata svojega srca moškemu, ženski, ki se hoče poboljšati, se vrniti v Božje ljudstvo, ker mu je - ji je Sveti Duh vznemiril srce? Postni čas, naj nam pomaga, da ne bomo naredili napake in zaničevali Jezusove ljubezni do hromega samo zato, ker je nasprotna postavi. Danes med mašo prosimo Gospoda za nas, za vsakega med nami in za vso Cerkev spreobrnjenje k Jezusu, spreobrnjenje k Jezusovemu usmiljenju. Tako bo postava v celoti dopolnjena, kajti postava je ljubiti Boga in bližnjega kakor samega sebe.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 17.3.2015)

Jutranja homilija: Bodite usmiljeni. Ne zapirajte vrat Cerkve