Choose language:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

Ljubezen je konkretna, stanovitna in boleča

No replies
s. Slavica Lesjak
Offline
Last seen: 5 years 9 weeks ago
Joined: 13.01.2011

Ljubezen je konkretna, stanovitna, tudi boleča
»Sta dva kriterija, ki nam pomagata razlikovati med pravo in nepravo ljubeznijo. Prvi je dejstvo, da je ljubezen bolj v dejanjih kot pa v besedah. Prava ljubezen ni tista iz telenovel, ni fantazija, niso zgodbe, zaradi katerih nam nekoliko močneje utripa srce. Prava ljubezen je v konkretnih dejanjih. Jezus je svoje opomnil, da v Božje kraljestvo ne bodo prišli tisti, ki pravijo 'Gospod, Gospod!', temveč tisti, ki izpolnjujejo voljo njegovega Očeta, ki se držijo njegovih zapovedi. To pomeni, da je ljubezen konkretna, da je v dejanjih. Je stanovitna in ni le preprosto navdušenje. Večkrat je tudi boleča. Pomislimo na Jezusovo ljubezen, ko je nesel križ.

 

Protokol poslednje sodbe in blagri
Dejanja ljubezni so tista, ki nas jih On uči v 25. poglavju Matejevega evangelija. Kdor ljubi, dela to, kar beremo v 'protokolu' poslednje sodbe: lačen sem bil in si mi dal jesti itd. To je konkretnost. Tako kot so konkretni tudi blagri, ki so nekakšen Jezusov pastoralni načrt. Ena prvih herezij v krščanstvu je bila gnostična miselnost, ki je govorila o oddaljenem Bogu. V njej ni bilo konkretnosti, medtem ko je Očetova ljubezen bila zelo konkretna: poslal je svojega Sina, ki je postal meso, da bi nas odrešil.

 

Prava ljubezen se ne more osamiti
Drugi kriterij, po katerem prepoznamo pravo ljubezen, je komunikacija. Nikoli se ne osami. Ljubezen daje iz sebe in sprejema. Tako postane tista komunikacija, ki obstaja med Očetom in Sinom ter ki jo ustvarja Sveti Duh. Ne obstaja ljubezen brez komuniciranja, ne obstaja osamljena ljubezen. Tudi redovniki in redovnice v klavzuri komunicirajo – in to veliko. Komunicirajo z Gospodom in s tistimi, ki prihajajo, da bi našli Božjo besedo. Prava ljubezen se ne more osamiti. Če je osamljena, ni ljubezen. Je nekakšna spiritualistična oblika sebičnosti, ostajanja v zaprtosti vase in iskanja lastne koristi … To je sebičnost.

 

Tako preprosto, pa vendar ni lahko
Ostajati v Jezusovi ljubezni torej predstavlja delovanje in sposobnost komuniciranja, dialoga, tako z Gospodom kot z našimi brati. To je tako preprosto. Pa vendar ni lahko. Kajti sebičnost in lastni interesi nas privlačijo. In privlačijo nas zato, da ne bi delovali in da ne bi komunicirali. Jezus je o tistih, ki bodo ostali v njegovi ljubezni, dejal: 'To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno.' To pa je veselje, ki pogosto pride skupaj s križem. A tega veselja, ki ga svet ne more dati, kot je dejal tudi Jezus, nam ne bo mogel nihče odvzeti.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 7.5.2015)

 

 

 

Papež med sveto mašo: Prava ljubezen je konkretna in komunicira