Božje sočutje: postaviti se v situacijo drugega s srcem Očeta
Bog ima sočutje za vsakogar izmed nas, za celo človeštvo. Zato je poslal svojega Sina, da bi ga ozdravil, poživil in prenovil. V priliki o izgubljenem sinu je zapisano, da se je očetu – ki je podoba Boga, ki odpusti – sin, ko ga je videl prihajati, zasmilil. A Božje sočutje ne pomeni usmiliti se nekoga. Nekdo se lahko usmili tudi psa, ki umira. Toda sočutje Boga je nekaj drugega: pomeni lotiti se problema, postaviti se v situacijo drugega s srcem Očeta.
Bog odpusti kakor Oče in ne kakor sodni uradnik
Zaradi tega je Bog poslal svojega Sina. Jezus je ljudi ozdravljal, pa vendar ni zdravitelj. Ozdravljal jih je, da bi dal znamenje Božjega sočutja, da bi jih rešil, da bi izgubljeno ovco pripeljal nazaj na njeno mesto znotraj ograde in izgubljen denar vrnil nazaj v denarnico tiste gospe. Bog ima sočutje. Za nas je zastavil svoje srce Očeta, svoje srce je zastavil za vsakogar izmed nas. In kadar Bog odpusti, odpusti kakor Oče in ne kakor sodni uradnik, ki prebere razsodbo in reče: 'Oproščen zaradi pomanjkanja dokazov.' Bog nam odpusti od znotraj, in sicer zato, ker je v srcu vsake osebe.
Dober duhovnik se vplete v vse človeške probleme
Jezus je bil poslan, da bi prinesel veselo novico, da bi osvobodil tistega, ki se počuti zatiranega. Oče ga je poslal, da bi se združil z nami, da bi nas osvobodil naših grehov, naših krivd, in nas pripeljal k Njemu. To je tisto, kar dela tudi duhovnik: ima sočutje, zavzema se za življenja ljudi. Kajti Jezus je duhovnik. Kolikokrat grajamo tiste duhovnike, ki se ne zanimajo za stvari, ki se dogajajo v njihovi skupnosti in jih to ne skrbi. Ti niso dobri duhovniki. Dober duhovnik je tisti, ki se vplete; ki se vplete v vse človeške probleme…" (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 30.10.2015)
Sveti oče med jutranjo homilijo o Božjem sočutju
Papež poslal sporočilo udeležencem konference o trgovini z ljudmi