Delo je poklicanost
»Delo je poklicanost. Izvira iz klica, ki ga Bog od začetka namenja človeku, da bi obdeloval in varoval skupen dom. Kljub zlu, ki je pokvarilo svet in tudi človeško dejavnost, človek v svobodnem, ustvarjalnem, soodgovornem in solidarnem delu izraža in stopnjuje dostojanstvo svojega življenja (glej Evangelii gaudium, 192). Da bi na to poklicanost lahko dobro odgovorili, je potrebno poudariti tri elemente: vzgojo, povezanost in pričevanje.
Vzgajati. Oblikovati nov humanizem dela
Vzgajati pomeni iz srca potegniti najboljše in ne zgolj poučevati določene tehnike ali naučiti se neke pojme, temveč narediti bolj človeške sebe in stvarnost, ki nas obkroža. To pa na poseben način velja za delo. Treba je oblikovati nov humanizem dela, kjer je v središču človek, ne dobiček, kjer ekonomija služi človeku in ne da se poslužuje človeka.
Vzgajanje pomaga pri izogibanju pastem, ki nam vsiljujejo prepričanje, da delo, vsakdanji trud, darovanje sebe in študij nimajo nobene vrednosti. Danes je nujno potrebno vzgajati za hojo po svetli in naporni poti poštenosti, izogibajoč se bližnjic preko poznanstev. Te skušnjave so vedno, a vedno gre za moralne kupoprodaje, ki pa niso vredne človeka: treba jih je zavrniti in srce navaditi, da ostaja svobodno. V nasprotnem primeru povzročijo napačno in škodljivo miselnost, proti kateri se je treba boriti. Gre za nelegalnost, ki vodi v pokvarjenost osebe in družbe. Vzgajanje je pomemben poklic: kakor je sveti Jožef usposabljal Jezusa za mizarstvo, ste tudi vi poklicani pomagati mladim generacijam, da odkrijejo lepoto zares človeškega dela.
Povezanost. Drugega sprejeti kot dar in odgovornost
Delo pa ni samo poklicanost posamezne osebe, ampak je priložnost, da vstopimo v odnos z drugimi. 'Vsaka oblika dela predpostavlja zamisel o povezanosti, ki jo človek mora vzpostaviti z drugačnim od sebe' (Laudato si', 125). Delo mora osebe združevati in ne med seboj oddaljevati ter jih zapirati vase. Ker zavzema mnogo ur našega dne, nam prav tako ponuja priložnost, da z drugimi delimo vsakdanjost, se zanimamo za tistega, ki je ob nas, navzočnost drugih sprejemamo kot dar in kot odgovornost.
V tem smislu Krščansko gibanje delavcev izvaja projekte civilne službe, ki članom omogočajo, da se približajo ljudem in novim okoljem ter njihove težave in upanja vzamejo za svoje. Pomembno pa je, da drugi niso samo naslovljenci neke pozornosti, ampak dejanskih načrtov. Vsi namreč deloma načrte zase, a načrtovati za druge nam omogoča narediti korak naprej: razumnost postaviti v službo ljubezni, tako da je oseba bolj celostna, življenje pa srečnejše, saj je zmožno razdajanja.
Pričevanje: prinašati upanje, tolažiti, konkretno pomagati
Pričevanje. Apostol Pavel je spodbujal k pričevanju o veri preko delovanja, da se tako premagata lenoba in ravnodušnost. Postavil je zelo jasno pravilo: 'Kdor noče delati, naj tudi ne jé' (2 Tes 3,10). Danes pa imamo osebe, ki bi želele delati, a jim to ne uspe. Pomislimo na mnoge mlade, ki nimajo zaposlitve. To so novi izključeni našega časa, ki so prikrajšani za svoje dostojanstvo. Človeška pravičnost zahteva delo za vse. K temu nas kliče tudi Božje usmiljenje. Nesmiselno je pridigati ljudem, ki so v težavah in težkih situacijah – tudi mladi, za katere poročiti se ali imeti otroke predstavlja problem, ker nimajo stalne zaposlitve ali bivališča. Potrebno je posredovati upanje, tolažiti s svojo navzočnostjo in podpirati s konkretno pomočjo.
Spodbujam vas, da pričujete o zastonjskosti, solidarnosti, duhu služenja. Kristusov učenec, kadar je prosojen v srcu in občutljiv za življenje, prinaša Gospodovo luč na kraje, kjer živi in dela.« (Papež Frančišek članov Krščanskega gibanja delavcev; Vatikan, 16.1.2016)