Bil je služabnik usmiljenja
»Pater Pij je bil služabnik usmiljenja. In to je bil ves čas, s tem ko je, včasih do onemoglosti, opravljal apostolat poslušanja. Po službi spovedovanja je postal živo ljubkovanje Očeta, ki ozdravlja rane greha in z mirom opogumlja srce. Nikoli se ni utrudil sprejemati oseb in jih poslušati, širil je vonj po Gospodovem odpuščanju. In to je lahko počel, ker je bil stalno navezan na izvir: vedno je tešil svojo žejo pri Križanem Jezusu in tako je postajal kanal usmiljenja. V srcu je nosil mnogo oseb in mnogo trpljenja ter vse pridruževal Kristusovi ljubezni. Živel je veliko skrivnost bolečine, ki se daruje za ljubezen. Na ta način je njegova majhna kaplja postala velika reka usmiljenja, ki je namakala mnogo zapuščenih src in ustvarila oaze življenja na mnogih koncih sveta. Njegove molitvene skupine niso samo kraji srečevanja in prijateljevanja, ampak žarišča božje ljubezni. Molitev, kot je govoril p. Pij, je sila, ki premika svet.
Molitev je delo duhovnega usmiljenja
Molitev ni samo neka dobra praksa za pomiritev srca, še manj je pobožno sredstvo, s katerim od Boga dobimo, kar potrebujemo. Če bi bilo to, bi jo spodbujal zgolj prefinjen egoizem. Molitev je delo duhovnega usmiljenja, ki hoče vse prinašati v Božje srce. Molitev je dar vere in ljubezni. Z eno besedo, molitev je izročitev. Očetu izročiti Cerkev, osebe, situacije, da bi zanje poskrbel. Zato je molitev, kot je rad govoril p. Pij, 'najboljše orožje, ki ga imamo, je ključ, ki odpira Božje srce'. Je največja moč Cerkve, ki je ne smemo nikoli izpustiti, kajti Cerkev daje sadove, kadar vztraja v molitvi. Drugače tvega, da se bo naslonila kam drugam: na sredstva, denar, oblast. Evangelizacija tako postane medla, veselje pa ugasne.
Vedno bodite radostni apostoli molitve!
Molitvene skupine naj bodo središča usmiljenja: vedno odprta in dejavna središča, ki s ponižno močjo molitve oskrbujejo svet z Božjo lučjo, Cerkev pa z močjo ljubezni. P. Pij, ki je zase govoril, da je le ubogi pater, ki moli, je zapisal, da je molitev največji apostolat, ki ga duša lahko opravlja v Božji Cerkvi. Vedno bodite radostni apostoli molitve!
Poleg telesa, zdraviti dušo
Sveti p. Pij je poleg duhovnega usmiljenja molitvenih skupin, želel tudi izjemno delo telesnega usmiljenja, kar je bila bolnišnica Hiša lajšanja trpljenja, ustanovljena pred šestdesetimi leti. Želel je, da ne bi bila samo bolnišnica, ampak tempelj znanosti in molitve. Človeška bitja namreč poleg tehnično pravilne oskrbe vedno potrebujejo nekaj več. Potrebujejo človečnost, potrebujejo pozornost srca. To je zelo pomembno, zdraviti bolezni, predvsem pa skrbeti za bolnika. Lahko se zgodi, da medtem ko se zdravijo rane telesa, se večajo rane duše, ki se zdravijo počasneje in pogosto tudi težje. Samo bližina in molitev lahko pomagata, da se pozdravijo. Tudi umirajoči, včasih na videz nezavestni, sodelujejo v molitvi, ki se z vero moli ob njih, se izročajo Bogu in njegovemu usmiljenju. Vsem, ki s svojimi sposobnostmi, ljubeznijo in živo vero, služite bolnikom, izražam svojo veliko hvaležnost: Prosimo za milost, da bi prepoznali navzočnost Kristusa v bolnih osebah in v tistih, ki trpijo. Kot je ponavljal p. Pij, 'bolnik je Jezus'.
Sv. Janez Pavel II. je dejal, da kdor je prišel v San Giovanni Rotodo, da bi se udeležil maše, prosil za nasvet ali se spovedal pri p. Piju, je izžareval luč vstajenja. Molimo, da bi vsak, ki pride v vašo lepo deželo, lahko našel v vas odsev nebeške luči! Oče naš… Zdrava Marija…« (Papež Frančišek ob prihodu relikvij sv. p. Pija v Vatikan; na Trgu sv. Petra, 6.2.2016)