DANES V RAZMISLEK:
Ali opazim ujetost (odvisnosti, slabe navade, napačne predstave, …) svojih bližnjih in jih opominjam k odločitvi za svobodo ali si zatiskam oči pred tem, ker je preveč naporno?
DANES V RAZMISLEK:
Ali opazim ujetost (odvisnosti, slabe navade, napačne predstave, …) svojih bližnjih in jih opominjam k odločitvi za svobodo ali si zatiskam oči pred tem, ker je preveč naporno?
Oj,
Če bližnji ni odvisen od istih stvari kot jaz, potem njegovo odvisnost hitro opazim. Je pa res, da za kaj več kot le občasno opominjanje na njegove težave nimam volje, je preveč naporno. Naporno je vztrajanje in nenehno opominjanje, da je neka stvar slaba, še posebej če za to odločitvijo ne stojim z vsem svojim prepričanjem, da je to tudi zanj dobro, ampak ga opozarjam zgolj zato, ker je ta stvar slaba.