Želim si, da bi lahko prisluhnil vsakemu izmed vas
»Dragi bratje in sestre, med tem mojim obiskom Krakova ni moglo manjkati srečanje z malimi bolniki te bolnišnice. Vse vas pozdravljam in se iz srca zahvaljujem predsednici vlade za prijazne besede, ki mi jih je namenila. Želim si, da bi se lahko malo ustavil ob vsakem bolnem otroku, poleg njegove postelje, objel vsakega posebej, prisluhnil tudi samo za trenutek vsakemu izmed vas ter bil skupaj z vami v tišini pred vprašanji, na katera ni takojšnjih odgovorov. In molil.
V evangeliju večkrat vidimo Jezusa, ki sreča bolne, jih sprejme in jih tudi rad obišče. On jih vedno opazi, gleda jih kakor mati gleda svojega otroka, ki se ne počuti dobro, in v sebi ganjen začuti usmiljenje.
Želel bi si, da bi bili zmožni biti blizu na enak način kakor Jezus
Kako si želim, da bi bili, kot kristjani, zmožni biti blizu bolnim na enak način kakor Jezus, s tišino, z ljubečo pozornostjo, z molitvijo. Naša družba je žal pokvarjena zaradi kulture ‘škartiranja’, ki je nasprotna kulturi sprejemanja. In žrtve kulture škartiranja so prav osebe, ki so najbolj slabotne in najbolj šibke; in to je kruto. Lepo pa je videti, da v tej bolnišnici sprejemate in zdravite najmlajše in pomoči potrebne. Hvala za to znamenje ljubezni, ki nam ga dajete. To je znamenje resnične omike, človeške in krščanske: postaviti v središče družbene in politične pozornosti osebe, ki so najbolj prikrajšane.
Pomnožimo dela kulture sprejemanja
Včasih se družine znajdejo same v skrbi zanje in se sprašujejo, kaj naj storijo. S tega kraja, kjer se vidi konkretna ljubezen, želim reči: pomnožimo dela kulture sprejemanja, dela, katera bo navdihovala krščanska ljubezen, ljubezen do križanega Jezusa, do Krisusovega mesa. Služiti z ljubeznijo in pozornostjo osebam, ki potrebujejo pomoč, nam pomaga rasti v človečnosti; in odpre nam prehod v večno življenje: kdor uresničuje dela usmiljenja, se ne boji smrti.
Ob koncu bi rad spodbudil še vse tiste, ki ste iz evangeljskega povabila ‚bolne obiskovati‘, naredili osebno življenjsko odločitev: zdravnike in drugo medicinsko osebje, kaplane ter prostovoljce in mnoge redovnice, ki delajo v bolnišnicah. Vsem, ki delujejo v bolnišnici v Prokocimu ter v katerikoli drugi bolnišnici po svetu želim, naj jim Gospod pomaga dobro opravljati njihovo delo ter jim povrne tako, da jim podari notranji mir in srce, ki bo vedno sposobno ljubeče pozornosti. Vsem se zahvaljujem za srečanje, vam zagotavljam svojo molitev ter vas prosim, ne pozabite moliti zame.“ (Papež Frančišek v nagovoru ob obisku pediatrične bolnišnice v Prokocimu, 29.7.2016)
Papež v pediatrični bolnišnici: Pomnožimo dela kulture sprejemanja!
Papež Frančišek v tišini obiskal Auschwitz in Birkenau
Video sporočilo papeža Frančiška mladim Kubancem zbranim na 'miniaturnem' SDM








