Puščava bo cvetela, slepi bodo videli, gluhi bodo slišali
»'Puščava bo cvetela, slepi bodo videli, gluhi bodo slišali'. To so besede iz knjige preroka Izaija. Vse bo spremenjeno iz grdega v lepo in iz slabega v dobro. Izraelsko ljudstvo je od Mesija pričakovalo to spremembo na boljše. In Jezus, kakor smo slišali v evangeljskem odlomku, je res ozdravljal ter ljudem pokazal pot spremembe. Ljudstvo pa mu je sledilo, ker je to videlo in ker je njegovo sporočilo dosegalo srca.
Jezus je spremenil od znotraj
Toda tisto, kar je delal Jezus, ni bilo le sprememba iz grdega v lepo, iz slabega v dobro: Jezus je preoblikoval. Ne gre za problem, da je treba nekaj narediti lepo, ne gre za problem šminkanja, kozmetike. Jezus je vse spremenil od znotraj! Spremenil je s ponovnim stvarjenjem: Bog je svet ustvaril; človek je padel v greh; Jezus pride, da bi svet ponovno ustvaril. Sporočilo evangelija je jasno: Jezus je tistemu možu, preden ga je ozdravil, odpustil grehe. Ponovno ga ustvari iz grešnika v pravičnega, ponovno ga ustvari kot pravičnega. Naredi ga novega, popolnoma novega.
To dejanje pa zbudi ogorčenje. Zato so učitelji postave začeli razpravljati in mrmrati, niso mogli sprejeti njegove avtoritete. Jezus je zmožen iz nas, grešnikov, narediti nove osebe. To je nekaj, kar je zaslutila Magdalena, ki je bila zdrava, a je v sebi nosila globoko rano: bila je grešnica. Zaslutila je torej, da tisti človek lahko ozdravi ne le telo, ampak tudi rano duše – da jo lahko ponovno ustvari. Za to pa je potrebna velika vera.
Moji grehi, z imenom in priimkom
Gospod naj nam pomaga pripraviti se na božič z veliko vero. Kajti za ozdravljenje duše, za ponovno stvarjenje, ki ga prinese Jezus, je potrebna velika vera. Milost zdravja, ki jo prinese Jezus, je biti preoblikovani. Treba je premagati skušnjavo, da bi rekli: Ne bom zmogel. Jezusu se je treba pustiti preoblikovati, ponovno ustvariti. Bog nam pravi, naj bomo pogumni. Vsi smo grešniki, toda poglej korenino tvojega greha in Gospoda, ki gre tja dol in jo ponovno ustvari; in tista grenka korenina bo zacvetela, zacvetela bo z deli pravičnosti; in ti boš novi moški, nova ženska.
Drugače pa je, če pravimo: 'Da, da, imam grehe; grem, se spovem … Dve besedici, in potem nadaljujem …' Tako se Gospodu ne pustim ponovno ustvariti. Le dvakrat premažem z lakom in verjamem, da je zgodba s tem končana. Ne! Moji grehi, z imenom in priimkom: naredil sem to, to, to, in v notranjosti srca me je sram! Nato odprem srce: 'Gospod, edino, kar imam. Ponovno me ustvari! Ponovno me ustvari!' Tako bomo imeli pogum, da bomo šli naproti božiču z resnično vero.
Vedno poskušamo skriti resnost naših grehov. Na primer, ko minimaliziramo zavist, medtem ko je ta nekaj zelo grdega in je kakor kačji strup, ki poskuša drugega uničiti.
Izročimo naše grehe Gospodu, da bi jih izbrisal
Pojdimo torej do dna naših grehov in jih izročimo Gospodu, da bi jih izbrisal in nam pomagal iti naprej z vero. Anekdota pripoveduje o nekem svetniku, strokovnjaku za Sveto pismo, ki je imel premočan značaj in se je hitro razjezil. Gospoda je prosil odpuščanja z odrekanjem in delanjem pokore. Ko je govoril z Gospodom, je dejal: 'Si zadovoljen, Gospod?' Odgovor se je glasil: 'Ne!' ''Toda dal sem ti vse!' 'Ne, nekaj manjka …' Tisti ubogi človek je tako dodal še eno pokoro, še eno molitev, še eno bdenje. Nato je Gospoda vprašal, če je sedaj v redu: ''Ne! Nekaj manjka …' 'Toda kaj manjka, Gospod?' 'Manjkajo tvoji grehi! Daj mi tvoje grehe!' To je tisto, kar od nas danes zahteva Gospod: 'Pogum! Daj mi tvoje grehe in jaz te bom naredil novega moškega in novo žensko.' Naj nam Gospod da vero, da bi to verjeli.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 5.12.2016)